»Pacient me lahko oklofuta, zbrca, ozmerja, preklinja ali opljuva – in je nedotakljiv. Proti njemu lahko sprožim le osebno tožbo, razen v primeru, če mi vzame življenje ali mi povzroči hujšo fizično poškodb«

Avtor: Diana Zajec
Članek
Ljubljana 22. julij 2024
Čas branja: 4 min

Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu je v slovenski družbi precejšnja tabu tema – kljub temu, da je v zadnjem obdobju prišlo do opaznega porasta tovrstnih ekscesov, verbalnih pa tudi fizičnih. Zakonodaja pa je taka, da žrtve ne ščiti; nasprotno, če ta želi dobiti zadoščenje, se mora v sodnih postopkih še dodatno osebno izpostaviti. Zato se, denimo, patronažne sestre, ki se na teren oziroma na hišne obiske odpravijo same, kljub izjemni ranljivosti, zaradi katere so izpostavljene številnim nasilnim dogodkom, med drugim tudi spolnemu nasilju, pogosto odločijo, da nasilja ne prijavijo. S pobudo za čimprejšnjo spremembo kazenske zakonodaje pa naj bi se takšno stanje vendarle odpravilo in s tem izbruhe nasilja proti zdravnikom, medicinskim sestram in vsem drugim profilom, ki delajo v zdravstveni sferi, postavilo v bistveno strožje kazenske okvire.

»Pacient me lahko oklofuta, zbrca, ozmerja, preklinja ali opljuva – in je nedotakljiv. Proti njemu lahko sprožim le osebno tožbo, razen v primeru, če mi vzame življenje ali mi povzroči hujšo fizično poškodb« — Da bi nasilnim ekscesom v zdravstvu, najsi bodo ti verbalni ali fizični, v veliki meri naredili konec in posledično zagotovili varno delovno okolje pa tudi varno obravnavo pacientov, so predstavniki treh zbornic – zdravniške, zdravstveno-negovalne in lekarniške – v državnem zboru oddali 7561 overjenih podpisov v podporo sprejetju sprememb kazenskega zakonika.

»Pacient me lahko oklofuta, zbrca, ozmerja, preklinja ali opljuva – in je nedotakljiv. Proti njemu oziroma njegovemu ravnanju ne morem nič, sprožim lahko le osebno tožbo, razen v primeru, če mi vzame življenje ali mi povzroči hujšo fizično poškodbo,« je zdaj veljavno zakonodajo komentirala prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja. Ker se ministrstvo za pravosodje na večkratne pobude za spremembo kazenskega zakonika ni odzvalo, je zdravniška zbornica ob podpori zbornice zdravstvene in babiške nege ter lekarniške zbornice zbrala dovolj overjenih podpisov podpore za vložitev predloga novele kazenskega zakonika; 7561 podpisov so skupaj s predlogom za spremembo zakonodaje danes odnesli v državni zbor.

Z novim členom kazenskega zakonika želijo predlagatelji zagotoviti kazensko-pravno varstvo zaposlenih v zdravstvu, če ti med izvajanjem zdravstvene obravnave oziroma z njo povezanih storitev postanejo žrtve resnih groženj ali napadov. Takšno nasilje se bo po sprejetju novele zakona preganjalo po uradni dolžnosti.

S sprejetjem novele kazenskega zakonika bo zagotovljeno kazensko-pravno varstvo zaposlenih v zdravstvu, če ti med izvajanjem zdravstvene obravnave oziroma z njo povezanih storitev postanejo žrtve resnih groženj ali napadov. Nasilneži bodo preganjani po uradni dolžnosti.

Naj bodo vzroki kakršnikoli, vsakršno nasilje je nedopustno

Pojavnost nasilja v zdravstvu, ki je (tudi nasploh) nedopustno in nesprejemljivo, se povečuje. In ker bo sprejetje zakonodajnega predloga predstavljalo pomemben doprinos k ničelni toleranci do nasilja v družbi nasploh – pa tudi ali predvsem v zdravstvu. In tudi zato, ker je bilo, kot izpostavljajo zaposleni v zdravstvu, že doslej 89 odstotkov zdravstvenih delavcev žrtev verbalnega nasilja na delovnem mestu, 41 odstotkov pa jih je bilo tudi tarča fizičnega nasilja.

Patronažne sestre, denimo, ki se na teren oziroma na obisk na domu odpravijo same, imajo vse preveč tovrstnih izkušenj, med drugim gre tudi za primere spolnega nasilja, ki pa ga zaradi veljavne pravne ureditve pogosto ne prijavijo, saj bi se tako le še dodatno izpostavile, medtem ko je povzročitelj nasilja »zaščiten« do konca postopka.

Sicer pa so v UKC Ljubljana, denimo, v minulem letu 481-krat morali posredovati in pomiriti agresivne paciente ali njihove spremljevalce; v 51 primerih je šlo za neposredni fizični napad na zdravstveno osebje, več kot 90 odstotkov napadov se je zgodilo v urgentnem bloku. Policija je posredovala v 86 primerih.

Patronažne sestre, ki se na teren oziroma na obisk na domu odpravijo same, so nemalokrat tudi žrtve spolnega nasilja, ki pa ga zaradi veljavne pravne ureditve pogosto ne prijavijo. Tako bi se le še dodatno izpostavile, medtem ko je povzročitelj nasilja »zaščiten« do konca postopka.

Po sprejetju novele kazenskega zakonika bo napad na zdravstvenega delavca postal kaznivo dejanje.

Oddaja podpisov — Pred oddajo podpisov za zakonodajne spremembe in posledično zmanjšanje nasilnih ekscesov v zdravstvu (od leve proti desni: Aleš Fischinger, Monika Ažman, Nena Kopčavar Guček, Bojana Beović in Darja Potočnik Benčič)

»Predlog za spremembo kazenske zakonodaje je pomemben kamenček, ki bo pripomogel k urejanju razmer v zdravstvu. Upamo, da bo ta sprememba pripomogla k zmanjšanju nasilja v zdravstvu ter tako vsem – zdravstvenim delavcem in pacientom – omogočala varno in mirno obravnavo.«

prof. dr. Bojana Beović, zdravnica in predsednica zdravniške zbornice

»Bila sem priča, ko so zdravstvenemu tehniku z udarcem z vrati zlomili nos, ko je nameraval poklicati naslednjega pacienta. Zgodilo se ni nič, kajti nasilnež je imel čez obraz poveznjeno kapuco, odšel je iz zdravstvenega doma, nihče ga ni prepoznal ...«

prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, zdravnica in vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja

»Ne doma ne v službi nasilje ne bi smelo dopustno, nikjer in nikakor. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu, ki se ne morejo umakniti, kajti njihovo poslanstvo je pomagati, pa je sploh zavržno dejanje. Zato naj bo ustrezno poskrbljeno tudi za sankcioniranje – kot je, na primer, v Nemčiji, Angliji, Italiji ali na Hrvaškem.«

Aleš Fischinger, zdravnik in predavatelj o preprečevanju nasilja v zdravstvu

»Medicinske sestre so največkrat prva tarča nezadovoljstva pacientov, zato sem vesela, da bomo skupaj pripomogli k varnejšemu okolju ter kulturnejši in prijaznejši družbi – kar je pomembno zlasti danes, ko se zdi, da je nestrpnost postala sestavni del funkcioniranja družbe.«

Monika Ažman, diplomirana medicinska sestra in predsednica zdravstvene in babiške nege

»Pojavnost nasilja se povečuje tudi v lekarniški dejavnosti, zato je sporočilo podpisnikov nedvoumno: nasilje nikoli ni rešitev. Le varno okolje zdravstvenim delavcem omogoča, da kar najbolje poskrbijo za svoje paciente.«

Darja Potočnik Benčič, magistra farmacije in predsednica lekarniške zbornice

Fotografija: posnetek zaslona/prenos STA; ilustracija: motiv s plakatov ob akciji ozaveščanja o nasilju v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih (vir: zbornica zdravstvene in babiške nege)

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju. Aleš Fischinger Bojana Beović bolezni bolniki Darja Potočnik Benčič državni zbor kakovost in varnost lekarniška zbornica Monika Ažman nasilje nad zdravniki nasilje v zdravstvu Nena Kopčavar Guček pacienti poslanci pravice bolnikov pravice zavarovancev sistem ukrepi zakonodaja zbornica zdravstvene in babiške nege zdravje zdravljenje zdravniki zdravniška zbornica zdravo življenje zdravstvo