Varnost in kakovost

»Nasilni dogodki v zdravstvu uničujejo zmožnost pomagati,« opozarja Robert Kovačević po pacientovem izbruhu nasilja v stomatološki ordinaciji in grožnji zobozdravnici, da jo bo poiskal na domu in z njo fizično obračunal

Pacient, ki je potreboval stomatološko zdravljenje, je prišel k svoji zobozdravnici na dogovorjeni termin. Do predlagane terapije je bil odklonilen, imel je lastno zamisel, kako naj bi se zdravljenje odvijalo. V pogovoru sta se z zobozdravnico vendarle zedinila, da bo zdravljenje potekalo na način, ki ga je predlagala kot specialistka dentalne medicine. Toda ko je pacient prejel anestetik, je začel pljuvati in odrivati zobozdravnico, jo žaliti, postajal je vse bolj agresiven, grozil ji je, da ji bo razbil zobe. Zobozdravnica je pacientov nasilni izbruh poskušala umiriti s postopki tako imenovane deeskalacije, ki jih tako (zobo)zdravniki kot medicinske sestre uporabljajo v tovrstnih primerih, vendar neuspešno. Zato je pred nasilnim pacientom pobegnila v čakalnico, kjer so ji na pomoč priskočili drugi pacienti. Nasilni pacient ji je, preden je odšel, še zagrozil, da jo bo poiskal na domu in z njo fizično obračunal.

Varnost in kakovost

»Se sploh zavedamo, kam drvimo? In da bi bilo treba nekaj ukreniti, da to drvenje ustavimo? Tega, žal, zdravstveni delavci ne moremo narediti sami. Lahko le izražamo svoje nestrinjanje – in to počnemo s to stavko!«

Danes mineva sedem mesecev od začetka zdravniške stavke. S prim. doc. dr. Neno Kopčavar Guček sva se pogovarjali dan pred stavkovnim »jubilejem«, za katerega je v danih okoliščinah težko napovedati, kdaj bo izzvenel. Kot družinska zdravnica se stavki, kot pravi, pridružuje s polnim delovnim angažmajem in zavedanjem, da odločevalci doslej niso naredili nič takšnega, s čimer bi izboljšali možnosti za pravočasno, kakovostno, varno in celovito obravnavo obolelih.

Varnost in kakovost

»Pacient me lahko oklofuta, zbrca, ozmerja, preklinja ali opljuva – in je nedotakljiv. Proti njemu lahko sprožim le osebno tožbo, razen v primeru, če mi vzame življenje ali mi povzroči hujšo fizično poškodb«

Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu je v slovenski družbi precejšnja tabu tema – kljub temu, da je v zadnjem obdobju prišlo do opaznega porasta tovrstnih ekscesov, verbalnih pa tudi fizičnih. Zakonodaja pa je taka, da žrtve ne ščiti; nasprotno, če ta želi dobiti zadoščenje, se mora v sodnih postopkih še dodatno osebno izpostaviti. Zato se, denimo, patronažne sestre, ki se na teren oziroma na hišne obiske odpravijo same, kljub izjemni ranljivosti, zaradi katere so izpostavljene številnim nasilnim dogodkom, med drugim tudi spolnemu nasilju, pogosto odločijo, da nasilja ne prijavijo. S pobudo za čimprejšnjo spremembo kazenske zakonodaje pa naj bi se takšno stanje vendarle odpravilo in s tem izbruhe nasilja proti zdravnikom, medicinskim sestram in vsem drugim profilom, ki delajo v zdravstveni sferi, postavilo v bistveno strožje kazenske okvire.

Varnost in kakovost

7490 overjenih podpisov k pobudi za spremembo kazenskega zakonika – pomemben korak v smeri ničelne tolerance do nasilja v zdravstvu

Iztekel se je 60-dnevni rok zbiranja podpisov za spremembo kazenskega zakonika, s čimer naj bi zagotovili varnejše pogoje za delo zaposlenih v zdravstvu in s tem tudi za varnejše okolje, v katerem ti skrbijo za obolele. Pri tem ne gre le za zamejitev vse pogostejših verbalnih in tudi fizičnih izpadov, ampak tudi za preprečevanje bistveno nevarnejših dogodkov, zaradi kakršnih sta pri nas že ugasnili življenji dveh zdravnikov. Predlagatelji imajo zdaj na voljo 30 dni, da overjene podpise – zbrali so jih 7490 – skupaj s predlogom za spremembo kazenskega zakonika, odnesejo v državni zbor, kjer bodo poslanci v skladu z ustaljenimi postopki dokument obravnavali in odločali o njegovem sprejetju.

Varnost in kakovost

Zdravniki in medicinske sestre želijo za bolnike skrbeti v varnem in mirnem okolju, zato pozivajo: stop nasilju v zdravstvu! Jim bo uspelo pravočasno zbrati dovolj podpisov za spremembo kazenskega zakonika?

Vsakdo si zasluži delati v varnem delovnem okolju, v katerem ni ne verbalnega ne fizičnega nasilja – v zdravstvu pa je to še toliko pomembneje, poudarja zdravnik Aleš Fischinger s Kliničnega oddelka za travmatologijo ljubljanskega UKC, kjer v urgentnem kirurškem bloku vsako sredo pregledajo približno 200 poškodovanih pacientov. Med pacienti ali njihovimi spremljevalci se nemalokrat najde tudi kdo, ki je do zdravnikov in medicinskih sester negativno nastrojen; včasih »zgolj« verbalno, včasih tudi fizično. Zaradi takih ekscesov, ki se v zdravstveni sferi pojavljajo vse pogosteje, je zaživela kampanja, poimenovana »Ne! nasilju v zdravstvu«, v sklopu katere je do prihodnjega ponedeljka treba zbrati 5000 podpisov, da bi spodbudili spremembo kazenskega zakonika.

Varnost in kakovost

Usta vseh so polna boja proti nasilju in sovražnemu govoru, v praksi pa ...

Mar res živimo v takšni družbi, v kateri so izrečene resne in nedopustne grožnje, v konkretnem primeru o lomljenju nog, kljub prijavi ovrednotene kot nekaj, kar nima ustrezne osnove oziroma vseh znakov, na podlagi katerih bi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani lahko ukrepalo po pravnih uzusih, veljavnih za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog? V konkretnem primeru namreč ni šlo za duel posameznikov v vinjenem ali kakorkoli drugače neprištevnem stanju, ki sta predolgo konzumirala ponudbo lokalnega bara in posledično izgubila nadzor nad svojim obnašanjem – takšnih groženj so bili deležni zaposleni v zdravstvenem domu Kamnik, pri čemer glede pojavnosti nasilja nad zdravstvenimi delavci, pa čeprav »samo« verbalnega, ne gre za osamljeni primer. Skrb vzbuja dejstvo, da takšno nedopustno dogajanje očitno dobiva skupni imenovalec, kakršnega v civilizirani, razviti, empatični in humano naravnani družbi ne bi smelo biti: nasilje kljub prijavam pogosto ostane nekaznovano, njegova pojavnost pa se povečuje.

Varnost in kakovost

»Po koliko smrtih odgovor ministrstva za pravosodje ne bo več negativen?«

Slovenski zdravniki niso le zgroženi, ampak se počutijo tudi ogrožene. Za to je kriva komunikacija, ki se je razplamtela na družbenih omrežjih, k temu so pripomogli tudi nasilni ekscesi, do katerih prihaja v klinični praksi. Kaj narediti, da bi takšno nasilno dogajanje preprečili, kaj storiti, da bi zaupanje med pacienti in zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci povrnili na raven, ki predstavlja podstat za uspešno zdravljenje? Kako preprečiti različnim politično-interesnim skupinam, da stiske, v katero ene in druge postavlja še vedno neoptimalno delujoči sistem, te ne bi več izrabljale v svoj prid? Vemo namreč, da se tako le še dodatno poglablja komunikacijski prepad, ki onemogoča kakovostno in varno delo v zdravstvu, ki je že tako ali tako na hudi preizkušnji zaradi nedopustno dolgih čakalnih vrst za diagnostiko in zdravljenje. Zdravniki so se zdaj na plaz nedopustnih žaljivk in groženj odzvali – med drugim s kazenskimi ovadbami zoper deset znanih storilcev.

Varnost in kakovost

»Predlagamo, da se nedostojno obnašanje do zdravstvenih delavcev, blatenje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje obravnava enako kot verbalni delikti proti uradnim osebam – na sodišču, po uradni dolžnosti in ne kot zasebna tožba«

Medicina predstavlja prvenstveni azil, kamor se zateče slehernik, ko zboli – v prepričanju, da mu bodo zdravnik in vsi, ki sodelujejo v ožjem strokovnem timu, pomagali po najboljših močeh. Takšno je poslanstvo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. In takšno je tudi prepričanje zavarovancev, ki so pripravljeni (ali primorani) vse življenje vplačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje, upajoč, da bodo takrat, ko bodo imeli konkretne zdravstvene težave, dobili pričakovano pomoč – strokovno pomoč, ki bo pravočasna, kakovostna in varna. Toda v našem zdravstvenem sistemu se že leta in desetletja dogaja marsikaj, kar bi morali že davno urediti in sanirati, vendar se to ni zgodilo. Zdaj, po hudi izkušnji s pandemijo, ki je vse prej kot optimalno stanje še dodatno poslabšala, že prej nedopustno dolge čakalne dobe pa še podaljšala, so razmere prešle na raven nedopustnega – tudi na ravni komunikacije, na ravni odnosa med bolniki ter zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci. Na plan je v vsej neizrekljivi nedopustnosti izbruhnilo tudi tisto, kar ni vredno civiliziranega človeka – nasilje, verbalno in fizično.

Varnost in kakovost

Kako obvladati številne obraze nasilja, s katerimi se srečujejo zaposleni v zdravstvu

Petnajstletna deklica iz družine s šestimi otroki je zaradi težav s hranjenjem in samomorilne ogroženosti morala na zdravljenje v bolnišnico. Dekletove težave so se začele kopičiti med epidemijo, v času šolanja na daljavo. Pred tem je bila v šoli uspešna, imela je veliko prijateljev, med šolanjem od doma pa se je zaprla vase, se umaknila od vrstnikov, prenehala je zahajati v družbo. Starši, ki so videli, da ima resne težave, temu niso posvečali pozornosti. Sledil je poskus samomora ... V bolnišnici je dekle psihologinji in medicinski sestri sčasoma zaupalo, da se mama in oče pogosto prepirata in sta drug do drugega tudi fizično nasilna. Počasi pa je spregovorila tudi o tem, da je bila pred letom dni žrtev spolnega nasilja. Storilec je bil sorodnik; starši kljub temu, da so za to kaznivo dejanje izvedeli, niso ukrepali. V bolnišnici pa so ukrepali – na podlagi žrtvine izpovedi so podali prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nad mladoletno osebo, sledila pa je tudi prijava na center za socialno delo.

Ukrepi

Bo nasilje proti zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem postalo kaznivo dejanje?

Nasilje je tudi v zdravstvu postalo del delovnega vsakdana in zdravniki se želijo tem grožnjam postaviti po robu – podobno, kot so medicinske sestre naredile že pred leti. Da zdravstvena sfera ni imuna na pojav nasilnih incidentov, boleče opominjajo usodni dogodki iz preteklosti. Spomnimo se samo umora zobozdravnice, ki jo je v njeni ordinaciji v Zdravstvenem domu Ljubljana zabodel 29-letnik. Ali tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ko je pacient, 70-letni moški, med streljanjem ubil zdravnika in policista. Ali tega, ko je neprišteven moški v Zdravstvenem domu Piran večkrat zabodel medicinsko sestro.