O tem, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih, je minister za zdravje Janez Poklukar, zdravnik, ki prihaja iz zdravstvene družine (njegova mama je delala na urgenci, oče je bil reševalec, soproga je diplomirana medicinska sestra), spregovoril v intervjuju za Zdravstveniportal.si. Kaj so sporočali bližnji zvoki helikopterja in tulečih siren, ki so že v jutranjih urah ustvarili zvočno kuliso pogovoru o izzivih na področju slovenskega zdravstva – pa tudi politike, ki se je odločila, da je napočil čas, da odslej v zgodbi o epidemiji novega koronavirusa odgovornost prevzame posameznik?
Vsakdo bo s svojimi odločitvami sam določil, kako in na kakšen način bo v prihodnje poskrbel za zaščito sebe in svojih bližnjih – in kakšen bo njegov vpliv na nemoteno delovanje družbe, v kateri od druge polovice avgusta hitro testiranje ne bo več brezplačno, življenje pa naj bi se v prihodnje odvijalo bolj ali manj nemoteno, vendar ob doslednem upoštevanju pogoja PCT. Zdravstvo pa leto in pol od začetka tiči pred še večjimi izzivi, ki so se, resnici na ljubo, nizali v zadnjih desetletjih, celovitega odziva nanje pa ni bilo – z izjemo posameznih gasilskih akcij, s katerimi pa so odločevalci pogasili le posamezne iskrice, medtem ko se celotnega problema ni upal dotakniti nihče.
Sem optimist, vedno usmerjen v iskanje rešitev. V zadnjih mesecih smo na ministrstvu za zdravje oblikovali res dobro ekipo – verjamem, da so strokovnjaki, ki so na ministrstvo prišli tako rekoč iz vseh zdravstvenih logov, sposobni najti rešitve in jih tudi implementirati v praksi.
Verjamem, da so strokovnjaki, ki so na ministrstvo prišli tako rekoč iz vseh zdravstvenih logov, sposobni najti rešitve in jih tudi implementirati v praksi.
Ta zakon po eni strani omogoča odpravljanje posledic epidemije, po drugi strani pa zdravstvo pripravlja na morebitni četrti val. Z vidika zagotavljanja vzdržnosti sistema oziroma odpravljanja posledic epidemije so pomembne določbe, ki omogočajo izvedbo nacionalnega razpisa za odpravo čakalnih vrst, saj so te nedopustno dolge.
Spremembe določb zakona omogočajo tudi prenos programa med izvajalci, če kateri od izvajalcev iz kakršnegakoli razloga svojih programov ne more realizirati. Istočasno pa zakon – da bi zagotovili zadostnost vseh virov – prinaša tudi štipendije za zdravstvene poklice, vsako leto dodatnih 100, v štirih letih torej 400 dodatnih štipendij za zdravstvene poklice. Podaljšali pa smo tudi obdobje, v katerem morajo medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo opraviti šolanje, da jim priznajo kompetence diplomiranih medicinskih sester, kajti med epidemijo izvedba tega izobraževanja ni bila izvedljiva.
Kar se tiče priprav na jesen, omenjeni zakon prinaša financiranje klicnega centra, ki bo epidemiologom omogočil obravnavo bistveno večjega obsega rizičnih stikov kot po zdajšnjem sistemu. Zagotavlja se financiranje sekvenciranja testov, saj je to bistvenega pomena pri odkrivanju novih različic novega koronavirusa in njihovega širjenja.
Zagotovo, pred nami niso lahke naloge. Epidemija bo od nas terjala tudi ta davek. Zato smo med drugim v sklopu zakona o nujnih ukrepih v prihodnjih treh letih omogočili deset dodatnih specializacij iz klinične psihologije – in tako področje duševnega zdravja pomembno nadgradili in okrepili, kajti epidemija je na tem področju pustila pomembno sled, zlasti med mladimi.
Kar se tiče čakalnih vrst na drugih področjih, pa rešitve prinašata dva pomembna ukrepa: nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih vrst in možnost letnega prenosa programa.
V prihodnjih treh letih bomo omogočili deset dodatnih specializacij iz klinične psihologije – in tako področje duševnega zdravja pomembno nadgradili in okrepili, kajti epidemija je na tem področju pustila pomembno sled, zlasti med mladimi.
Kar se tiče čakalnih vrst na drugih področjih, pa rešitve prinašata dva pomembna ukrepa: nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih vrst in možnost letnega prenosa programa.
Verjamem, da je zakon v tem trenutku najboljša različica od vseh, ki so bile pripravljene v zadnjih 18 letih; z nadgrajevanjem dela drugih ekip smo prišli do najboljšega možnega zaključka in zdaj je zakon pripravljen tako, da bo starejšim omogočal boljše, primernejše življenje v starosti. Zato si želim, da bi premogli skupno odgovornost in tudi politično voljo za sprejetje tega dokumenta, da bi lahko čim prej začeli z udejanjanjem rešitev, ki jih prinaša zakon.
Ko bomo korakali po začrtani poti, bomo najverjetneje odkrili tudi nove rešitve, morda kakšno zadevo nadgradili, jo izboljšali – tak je pač proces vzpostavljanja novega sistema. In da, seveda, do leta 2025 sprejmemo tudi zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo; tako bo zagotovljeno tudi dolgoročno financiranje. Prej ko bomo s tem začeli, prej bomo pripravljene rešitve lahko tudi udejanjili.
Verjamem, da je zakon o dolgotrajni oskrbi v tem trenutku najboljša različica od vseh, ki so bile pripravljene v zadnjih 18 letih.
Osebno se pridružujem mnenju zdravnikov skupine zdravstvo.si. Pomembno je, da Splošna bolnišnica Celje poskrbi za kakovostno in varno obravnavo pacientov. Verjamem in želim si, da v Celju delajo na tak način – in da bodo v skladu s tem ravnali tudi v konkretnem primeru.
Osebno se pridružujem mnenju zdravnikov skupine zdravstvo.si. Pomembno je, da Splošna bolnišnica Celje poskrbi za kakovostno in varno obravnavo pacientov, tudi v konkretnem primeru.
Dejanja in mnenja omenjene skupine zdravnikov obžalujem. Menim, da gre za neodgovoren in neprimeren pristop dela stroke. V širšem, ne le slovenskem, ampak svetovnem merilu je jasno, kaj je tisto, kar zagovarja stroka: cepiva so varna, učinkovita in edino cepljenje je tisto, ki nas lahko pelje nazaj v življenje, kakršnega smo poznali pred epidemijo. Verjamem, da bodo tako zdravniška zbornica kot druge pristojne institucije z omenjeno skupino opravile razgovore – če bo treba, pa poskrbele tudi za ustrezne postopke.
Dejanja in mnenja iniciative slovenskih zdravnikov obžalujem; menim, da gre za neodgovoren in neprimeren pristop dela stroke. Verjamem, da bodo tako zdravniška zbornica kot druge pristojne institucije z omenjeno skupino opravile razgovore – če bo treba, pa poskrbele tudi za ustrezne postopke.
Kar se tiče cepljenja, računam, da bomo Slovence opolnomočili s pravimi podatki o varnosti in učinkovitosti cepiv – in da se bomo vsi skupaj solidarno in družbeno odgovorno odločili za cepljenje. Ves čas poudarjamo solidarnost. To pomeni, da moramo k temu prispevati vsi, ki se lahko cepimo. To pomeni, da ne govorimo o 60-odstotnem deležu, ampak o deležu, ki je bliže 100 kot pa 60 odstotkom.
Nihče, ki so ga doslej zaradi COVID zdravili v kateri od slovenskih bolnišnic, ni bil cepljen – gre za več kot 16.000 hospitalizacij, od katerih so 7700 pacientov obravnavali zaradi težjih zapletov te bolezni, 2600 so jih zdravili v enotah intenzivne terapije. Več kot 4000 tistih, ki so umrli, je imelo tudi COVID. Na drugi strani pa imamo več kot 1,5 milijona porabljenih odmerkov cepiv, ki ščitijo pred težjo obliko te bolezni, nihče pa ni bil zaradi njih hospitaliziran.
Nihče, ki so ga doslej zaradi COVID zdravili v kateri od slovenskih bolnišnic, ni bil cepljen – gre za več kot 16.000 hospitalizacij, od katerih so 7700 pacientov obravnavali zaradi težjih zapletov te bolezni, 2600 so jih zdravili v enotah intenzivne terapije. Več kot 4000 tistih, ki so umrli, je imelo tudi COVID. Na drugi strani pa imamo več kot 1,5 milijona porabljenih odmerkov cepiv, ki ščitijo pred težjo obliko te bolezni, nihče pa ni bil zaradi njih hospitaliziran.
In če postavimo drugačno, jasno sliko o tem, kaj še prinaša cepljenje: obvladovanje epidemije in normalno delovanje zdravstvenega sistema. Trenutno je osnovno zdravstvo obremenjeno z izvajanjem testiranja in s cepljenjem, vemo pa, da poslanstvo primarne ravni predstavljata preventiva in nujna kurativa. In dokler bo primarno zdravstvo obremenjeno s COVID, osnovnega poslanstva ne more opravljati – in tako se nam nalagajo posledice, ki bodo prišle na površje v prihodnosti.
Do zdaj smo za vse teste – hitre in PCR teste – namenili več kot 100 milijonov evrov. Vsi vemo, koliko je to zdravstvenih programov. Več kot 300 milijonov evrov smo namenili za dodatke v zdravstvu za izvajanje COVID zdravljenja; zdravljenje teh bolnikov v času epidemije nas je stalo približno 200 milijonov evrov. Skupaj je to 600 milijonov evrov. Za cepiva smo namenili 32 milijonov evrov, za izvedbo cepljenja pa še dobrih 20 milijonov evrov.
Dokler bo primarno zdravstvo obremenjeno s COVID, osnovnega poslanstva ne more opravljati – in tako se nam nalagajo posledice, ki bodo prišle na površje v prihodnosti.
Med pet in deset odstotki tistega, kar smo namenili za zdravljenje in za celotni angažma, da smo obvladali epidemijo, nas je torej stalo samo cepljenje in vse, kar je z njim povezano.
Cepljenje prinaša povsem drugačne prednosti – na prvem mestu je razbremenitev zdravstva v smislu vseh dejavnosti in storitev, ki jih je treba izvajati zaradi COVID – da lahko opravlja svoje poslanstvo. Ključna prednost pa je tudi delujoče gospodarstvo. Vsak mesec plače. Delovna mesta. Odprte šole. Odprte servisne dejavnosti, kot sta gostinstvo in turizem. In če prednosti primerjamo s posameznimi skeptiki in njihovimi bojaznimi, prednosti zagotovo pretehtajo.
Treba je vedeti, da so vprašanja in dvomi vedno obstajali – odkar imamo cepiva, odkar imamo zdravila. Pri vseh zdravilih, ki jih uporabljamo danes, si lahko preberemo tudi o njihovih stranskih učinkih. Tudi pri kontracepciji. Pri praviloma eni od tisoč žensk zaradi kontracepcije pride do trombotičnega zapleta, kar je najmanj stokrat pogostejši neželeni učinek kot pri cepljenju proti COVID. Seveda imajo tudi cepiva določene stranske učinke – toda v primerjavi z zdravili, ki jih pacienti bolj ali manj redno jemljejo, so ti učinki bistveno redkejši in v primerjavi s koristmi zanemarljivi.
Pri vseh zdravilih, ki jih uporabljamo danes, si lahko preberemo tudi o njihovih stranskih učinkih. Tudi pri kontracepciji. Pri praviloma eni od tisoč žensk zaradi kontracepcije pride do trombotičnega zapleta, kar je najmanj stokrat pogostejši neželeni učinek kot pri cepljenju proti COVID.
Absolutno verjamem, da je preobrat možen. Absolutno verjamem, da smo v Sloveniji ne le solidarni, ampak tudi družbeno odgovorni. Verjamem pa tudi, da znamo ponovno vzpostaviti zavedanje o pomenu javnega zdravja, ki je morda v zadnjih desetletjih nekoliko razvodenelo. Slovenija je verjetno prav zaradi nekakšne cone udobja popustila pri vzgajanju ljudi o pomenu javnega zdravja.
Vsi vemo – in to smo se naučili že v osnovni šoli –, da je čista voda osnova za življenje, vendar javno zdravje in normalno življenje potrebujeta še kaj drugega, med drugim cepljenje in cepiva, kar danes dokazuje aktualna kriza. Vendar to ni nič novega, saj to vemo že vsaj od epidemije črnih koz ali, na primer, davice; o tem se lahko prepričamo, če se sprehodimo po slovenskih pokopališčih.
V zadnjih letih se nam je dogajalo, da je bila precepljenost proti gripi 4- do 6-odstotna, medtem ko je v Angliji ali na Portugalskem 50- do 70-odstotna. Otroke moramo začeti vzgajati o tem, kako pomembno je javno zdravje, zato menim, da bi morali to snov vključiti že v osnovnošolsko izobraževanje.
Absolutno verjamem, da je preobrat možen. Absolutno verjamem, da smo v Sloveniji ne le solidarni, ampak tudi družbeno odgovorni. Verjamem pa tudi, da znamo ponovno vzpostaviti zavedanje o pomenu javnega zdravja, ki je morda v zadnjih desetletjih nekoliko razvodenelo.
Osnovni korak k jeseni, kakršno si želimo, je cepljenje. Zato moja prošnja vsem odločevalcem in vsem oblikovalcem javnega mnenja, da skupaj vsem prebivalcem Slovenije zagotovimo informacije o varnosti in učinkovitosti cepljenja – in da vsakomur, ki iz kakršnegakoli razloga ne more priti na cepljenje ali do izvedbe cepljenja, pri tem pomagamo. In ko bomo v polni meri precepljeni, verjamem, da bomo lahko živeli tako, kot smo živeli pred epidemijo.
Zato je vse odvisno od nas – ne od ministra niti od kateregakoli drugega predstavnika družbe, ampak od vsakega posameznika. Če se vsak od nas tega zaveda – in če se istočasno zaveda tudi tega, kakšne prednosti in ugodnosti si s tem lahko zagotovi za jesen in zimo –, verjamem, da bomo zmogli.
Osnovni korak k jeseni, kakršno si želimo, je cepljenje.
Ključno je védenje, da test ne preprečuje bolezni; test bolezen odkriva, cepljenje pa jo preprečuje. V tem je bistvena razlika, zato bo naš apel šel v smeri spodbujanja čim številčnejšega cepljenja. Pomemben bo tudi ukrep izvajanja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) – tako rekoč na vsakem koraku, zato, da bomo lahko imeli odprto družbo. Na ta način bomo imeli manj okuženih prebivalcev, na ta način bo družba lahko bolj odprta, na ta način bomo skupaj lahko zagotovili, da bodo šole odprte in da se bo življenje odvijalo nemoteno.
Testiranja se bodo v prihodnje v sklopu zdravstva odvijala nemoteno, sicer pa bo za test vsak posameznik moral poskrbeti sam.
Ključno je védenje, da test ne preprečuje bolezni; test bolezen odkriva, cepljenje pa jo preprečuje. Testiranja se bodo v prihodnje v sklopu zdravstva odvijala nemoteno, sicer pa bo za test vsak posameznik moral poskrbeti sam.
Če se najprej vrnem k prejšnjemu vprašanju in nadgradim razmišljanje, kako in s katerimi ukrepi ohraniti družbo čim bolj odprto. Na prvem mestu je zagotovo izvajanje protokola PCT prek digitalnega potrdila; to je pomemben napredek, ki se je zgodil v zadnjem letu. Danes imamo praktično vsi prebivalci digitalni zdravstveni karton, vsi podatki se stekajo v eno bazo – pred letom in pol smo s poročanjem o bolezni začeli na papirju, danes pa je vse digitalizirano. In to je pomemben prispevek k obvladovanju tega resnega problema.
Lahko, da bomo po zgledu Italije, Grčije, Hrvaške in še nekaterih držav prešli na uvajanje evropskega spletnega obrazca za sledenje potnikov (digital passenger locator form, PLF) – ne samo za morski in letalski promet oziroma prehajanje meje, ampak tudi za kopenskega. V prihodnjih dneh se bo pokazalo, ali bodo primeri pozitivnih okužb na dnevni ravni še vedno naraščali; glede na to, kakšen bo tempo porasta okužb, bomo poskrbeli za zaščito oziroma za preprečitev vnosov novega koronavirusa v Slovenijo. In povsem mogoče je, da se bomo odločili za ta sistem.
Lahko, da bomo po zgledu Italije, Grčije, Hrvaške in še nekaterih držav prešli na uvajanje evropskega spletnega obrazca za sledenje potnikov PLF.
Tako je. Evropa je test za PLF že izvedla v praktično vseh državah, tudi mi smo januarja sodelovali v njem. V kratkem bo zaživel vsaj za tisti del prometa, v sklopu katerega prihajajo potniki izven EU. Glede na situacijo – vsi vemo, da je pri nas nedavno prišlo do vnosov koronavirusa iz Španije – bomo tudi na ta način morali spremljati gibanje potnikov znotraj EU in na ta način zamejevati širjenje okužbe.
Kar pa se tiče prednostnih nalog v sklopu predsedovanja, smo že konec prvega tedna predsedovanja imeli konferenco, na kateri smo se posvetili predvsem problemu zaradi pomanjkanja zdravil v Evropi. Vemo, kakšen izziv nam je po eni strani povzročalo zagotavljanje zadostnih količin cepiva pa tudi osebne varovalne opreme, kjer gre za evropsko avtonomijo. Po drugi strani pa problem predstavlja pomanjkanje zdravil, za katera ni več pravega ekonomskega interesa; med temi so, na primer, protimikrobna zdravila ali stara generična zdravila za zdravljenje raka – citostatiki. Beseda pa je tekla tudi o tem, kako zagotoviti najnovejše postopke zdravljenja oziroma zdravila vsem prebivalcem, saj vemo, kako draga so določena zdravljenja, ki dosegajo tudi milijonske zneske.
Glede na situacijo – vsi vemo, da je pri nas nedavno prišlo do vnosov koronavirusa iz Španije – bomo tudi na ta način morali spremljati gibanje potnikov znotraj EU in na ta način zamejevati širjenje okužbe.
Tako je, v tem tednu imamo konferenco na visoki ravni, z ministri za zdravje, katere ključni cilj je najti rešitve za bolj vzdržne zdravstvene sisteme. Dobre prakse bodo predstavili ministri Češke, Avstrije, Finske; mi bomo predstavili slovenski model centrov zdravja, v sklopu predstavitve različnih evropskih projektov pa bo govora o možnosti povezovanja med državami, zlasti na področju raka, bolezni, ki je bila glavna tema našega predsedovanja že v letu 2008.
Strateški načrt za obdobje od leta 2022 do leta 2026 bo v teh dneh v javni obravnavi, zato verjamem, da ga bomo jeseni lahko tudi sprejeli.
In še glede digitalizacije – na evropski ravni si prizadevamo za vzpostavitev sistemov, v katerih bo podatke mogoče uporabljati na varen način. Na prvem mestu je, seveda, varnost podatkov.
Na evropski ravni si prizadevamo za vzpostavitev sistemov, v katerih bo podatke mogoče uporabljati na varen način.
Zavedamo se izziva na področju informacijskih tehnologij v slovenskem zdravstvu. Zato smo tudi digitalizirali proces cepljenja in poročanja o COVID v zadnjem letu. Zdaj pa je ta sistem treba nadgrajevati. Tako smo v načrt za okrevanje in odpornost umestili projekte v višini 83 milijonov evrov – in verjamem, da je to podlaga za pomemben preboj na tem področju v naslednjih letih.
Zavedamo se izziva na področju informacijskih tehnologij v slovenskem zdravstvu, zato smo v načrt za okrevanje in odpornost umestili projekte v višini 83 milijonov evrov – in verjamem, da je to podlaga za pomemben preboj na tem področju v naslednjih letih.
Kje se vidite v prihodnje, potem, ko ne boste več v vlogi ministra za zdravje?
Ves čas in vedno se vidim v zdravstvu. Svoje delo rad opravljam, zato še vedno delam v ambulanti, opravljam tudi dežurno službo; kadar le utegnem, ohranjam stik s svojim poklicem, s svojim poslanstvom. Vse, kar bom lahko naredil na ministrstvu za zdravje, za naše prebivalce in za njihovo zdravje, je nekaj, kar sem si vedno želel – da tudi na ta način pripomorem k boljšemu zdravstvenemu sistemu, ki bo kos izzivom tudi leta 2030 ...
Svoje delo rad opravljam, zato še vedno delam v ambulanti, opravljam tudi dežurno službo; kadar le utegnem, ohranjam stik s svojim poklicem, s svojim poslanstvom.
Po najboljših močeh, ki mi jih dopuščajo službene aktivnosti. Sem namreč štejem tudi aktivnosti z družino, ki so na prvem mestu. Vse minute, ki jih ne posvečam službi, posvečam družini, otrokom. Ključno je – če je le izvedljivo – naše vsakotedensko obiskovanje gora, sicer pa tudi vse druge aktivnosti, ki jih v svoji otroški radoživosti izvajajo otroci – pri tem sem vedno zraven in polno aktiven.
Vse minute, ki jih ne posvečam službi, posvečam družini, otrokom.
Celotni video intervju:
Intervju je bil posnet 15. julija 2021.
Portreti in video: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.