Med več sto različnimi vrstami raka je pri ženskah na globalni ravni najpogostejši rak dojk. Znanost je v zadnjih 30 letih spodbudila izjemen napredek pri zdravljenju te bolezni, napredek, ki je omogočil, da se je kakovost življenja obolelih bistveno izboljšala, umrljivost zaradi zapletov pri napredovanju raka na prsih pa izrazito zmanjšala – v razvitih državah je bilo to zmanjšanje več kot 40-odstotno. A kljub temu izzivov ne zmanjka – niti na strokovni in na sistemski ravni niti na ravni obolelega posameznika in njegovih bližnjih. Rak – pa ne le rak dojk – namreč postaja vse pogostejše obolenje, kar je povezano s številnimi dejavniki tveganja pa tudi z vse večjim deležem starejšega prebivalstva. Po drugi strani pa se zdravstveni sistemi – v katerih nikoli ne zmanjka kratkih stikov, kar med drugim potrjuje zdaj že 14 tednov trajajoča stavka slovenskih zdravnikov – spopadajo s težavami pri zagotavljanju celovite obravnave in rehabilitacije, psihosocialne podpore pa tudi odstranjevanja tabujev ter ovir pri vračanju posameznikov, ki so bolezen premagali, v čim normalnejši vsakdan.

Celostni vpogled v razmere na področju pojavnosti, preprečevanja, zdravljenja in obvladovanja raka na prsih je zaobjet v aktualnem poročilu komisije za raka dojk, objavljenem v priznani medicinski publikaciji Lancet, ki je to komisijo ustanovila pred tremi leti. Med najbolj perečimi izzivi na tem področju avtorji poročila opozarjajo na tri milijone novih primerov raka dojk, ki naj bi jih na podlagi zdajšnjih projekcij diagnosticirali do leta 2040 – in ta obolenja naj bi v čim večji meri poskušali preprečiti. Kako? Komisija za raka dojk, v kateri je aktivno sodelovala tudi dr. Tanja Španić, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, izpostavlja vse prej kot nepomembno vlogo usklajenih, sistematičnih, prilagojenih programov in pristopov za preprečevanje tveganja za nastanek te bolezni, ki niso nič manj pomembni od presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, kakršen je pri nas (poleg Zore in Svita) program Dora.

Komisija, sestavljena iz vrhunskih znanstvenikov, zdravnikov in predstavnikov združenj pacientov kot zagovornikov obolelih, je v dveh letih poleg poglobljenega pregleda strokovne literature in snovanja idej za spodbujanje novih prijemov pri obvladovanju enega najpogostejših rakov na svetu pridobila tudi sredstva za pilotne raziskave. Izsledke so strnili v poročilu, s katerim naj bi pripomogli k zmanjšanju bremena, ki ga v družbi povzroča rak – ob tem pa opozarjajo tudi na neenakosti na tem področju, ki na različnih koncih sveta temu bolezenskemu bremenu dodajajo težo, ki je za obolele marsikdaj nevzdržna.

Poleg nujnega zmanjšanja neenakosti poročilo izpostavlja nekaj ključnih izzivov, med katerimi je tudi poziv k doslednemu zbiranju podatkov o ponovitvi raka, ki bi na globalni ravni morali temeljiti na vodenju registrov raka; ti naj bi vključevali vse metastatske rake, ne le napredovalega raka dojk. 

Med spodbudami, ki bi morale čim prej zaživeti v sleherni klinični praksi, je tudi pobuda, po kateri bi tako sistemi zdravstvenega varstva kot zdravniki morali stremeti k temu, da posamezniku oziroma posameznici omogočijo ustrezno in pravočasno zdravljenje, pri čemer je, kot je razvidno iz poročila, ključni in uresničljivi cilj, da se obolele postavi v središče klinične komunikacije in se jim omogoči, da tudi sami sodelujejo pri odločitvi o zdravljenju raka na prsih.

Diagnozo rak vsako leto postavijo približno 16.000 Slovencem

In kako je pri nas? Diagnozo rak v Sloveniji vsako leto postavijo približno 16.000-krat. Zaradi zapletov, ki se pojavljajo pri napredovalih rakavih obolenjih, v enakem obdobju ugasne več kot 6000 življenj. 

Onkološke bolezni, ki nikakor niso enoznačne, saj sodobna medicina pozna več sto različnih vrst raka, na globalni ravni že zdaj predstavljajo veliko breme. Na Slovenskem ga obvladujemo dokaj dobro, na nekaterih področjih, kjer presejalni programi omogočajo zgodnje odkritje (pred)rakavih sprememb, so rezultati tudi v primerjavi z razvitejšimi državami spodbudni. Po drugi strani pa zadnje projekcije in ocene Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), ki deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), nakazujejo možnost do 77-odstotnega povečanja tovrstnega bolezenskega bremena do leta 2050.

Kateri raki se pojavljajo najpogosteje?

Kaj pomeni napovedovanje tako vrtoglavega porasta onkoloških obolenj? Projekcije temeljijo na podatkih, ki zajemajo 36 vrst raka in stanje na tem področju v 185 državah. Po napovedih bodo tudi v prihodnje med ključnimi dejavniki za vse pogostejšo pojavnost raka po eni strani povezani s staranjem (pri nas je demografska piramida že dolgo obrnjena na glavo), po drugi strani pa bo k temu prispevala močno zasidrana prisotnost tveganj, ki najpogosteje pripomorejo k nastanku rakavega obolenja, niso pa povezana z dednostjo – med njimi prednjačijo tobak, alkohol, debelost in onesnažen zrak.

Pregledni podatki za leto 2022, na katere se opira mednarodna agencija IARC, izpostavljajo raka na pljučih kot najpogostejše onkološko obolenje na svetu (2,5 milijona na novo postavljenih diagnoz) in tudi kot vodilni vzrok smrti (1,8 milijona). Glede obsežnosti bolezenskega bremena pljučnemu raku sledijo rak dojk (2,3 milijona na novo postavljenih diagnoz, 670.000 smrti), rak na debelem črevesju in danki (1,9 milijona primerov, 900.000 smrti), rak prostate (1,5 milijona na novo odkritih obolenj), rak jeter (760.000 smrti) in rak želodca (970.000 na novo postavljenih diagnoz, 660.000 smrti). 

Podatki kažejo, da sta bila pri moških za rakom pljuč najpogosteje diagnosticirana rak prostate ter rak debelega črevesja in danke, med vzroki smrti pa sta bila na drugem in na tretjem mestu rak jeter ter rak na debelem črevesju in danki. Pri ženskah pa sta raku na prsih tako po številu na novo odkritih obolenj kot tudi po številu smrti sledila rak pljuč ter rak na debelem črevesju in danki.

Ogroženost za nastanek raka je dokazano mogoče zmanjšati

Z nekaterimi pravzaprav zelo preprostimi prijemi, ki vključujejo tudi zdrav način življenja, je v kar 30- do 50-odstotnem deležu mogoče zmanjšati ogroženost za nastanek raka.

V tem smislu je priporočeno izogibanje tobaku in alkoholu, zaščita kože pred soncem (predvsem v tistem delu dneva, ko so sončni žarki najmočnejši in posledično najbolj škodljivi), vzdrževanje ustrezne telesne teže, pri čemer sta v pomoč zdrava prehrana in gibanje. Priporočljivo je tudi cepljenje proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo raka materničnega vratu. Za ženske je priporočljivo dojenje in razmislek, kdaj in v kolikšni meri (če sploh) se odločiti za hormonsko nadomestno zdravljenje za lajšanje težav v obdobju menopavze.

Po drugi strani pa način življenja, v katerega človek vtke omenjene nasvete, ne zmanjša le zbolevnosti za rakom, ampak pomaga preprečevati nastanek tudi drugih kroničnih obolenj (srčno-žilnih bolezni, bolezni dihal, na primer astme, sladkorne bolezni), v pomoč pa so tudi pri ohranjanju ustreznih ravni krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola.

Zato ni odveč spomniti, da bi se veljalo odločiti tudi za redno preverjanje parametrov, ki lahko veliko povedo o našem zdravju, saj se to odraža tudi na ravneh krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.