Tokrat je tako imenovani rožnati oktober posvečen samopregledovanju, na katerega se vse prepogosto pozabi – čeprav ta postopek ne zahteva več tri minute na mesec. In prav teh nekaj minut lahko reši življenje. »Če pri samopregledovanju zatipate spremembo, naj to ne bo razlog za paniko. Niso vse spremembe v dojki rak. Kadar pa je tako, imamo kljub vsemu srečo, kajti v Sloveniji je zagotovljeno res kakovostno zdravljenje,« tudi na podlagi osebne izkušnje ocenjuje Tanja Španić.
Na Slovenskem za rakom dojk vsako leto v povprečju zboli več kot 1500 žensk in do 15 moških. Ker je rak na prsih dobro ozdravljiv, če je diagnoza postavljena v zgodnji fazi bolezni in se zdravljenje začne v času, ko je učinkovitejše, manj invazivno in povzroča manj stranskih učinkov, v združenju vedno znova izpostavljajo prijeme, s katerimi vsakdo lahko tudi sam pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek te (pa tudi marsikatere druge kronične nenalezljive) bolezni: uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, ohranjanje priporočene telesne teže, odrekanje kajenju, omejevanje uživanja alkohola.
Ob začetku rožnatega oktobra sva s Tanjo Španić v pogovoru za Zdravstveniportal.si izpostavili pomen preventive ter medsebojne skrbi in podpore na poti skozi življenje, kajti vse omenjeno je v kontekstu raka dojk izjemnega pomena. Zato, ker pomaga reševati življenja. Več ko bo vztrajnih korakov na tej poti, manj bo težkih osebnih izkušenj in kalvarije pri premagovanju bolezni v fazi, ko ta (p)ostane neozdravljiva.
Dr. Tanja Španić, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna
»Ko ženska zboli za rakom dojk, v bistvu zboli celotna družina«
Res je, v združenju Europa Donna Slovenija si že več kot 25 let prizadevamo podpirati tako bolnice, bolnike kot tudi njihove svojce na poti soočanja z rakom dojk. V teh letih se je zagotovo veliko spremenilo – pa ne morem reči, da vse na slabše, kajti imamo odlično presejanje, program Dora res dobro deluje. V zadnjem času opažamo več težav z dostopnostjo do diagnostike prej, preden je postavljena diagnoza. Ko je diagnoza postavljena, pa trenutno še vse zelo dobro deluje, tako v sklopu Onkološkega inštituta Ljubljana kot tudi drugih institucij, v katerih zdravijo raka dojk.
Pri nas se veliko oglašajo predvsem oboleli, tako prek svetovalnih telefonov kot prek e-pošte. Vprašanja so različna; v začetku se ta nanašajo predvsem na zdravljenje, po zdravljenju pa je veliko vprašanj na temo vračanja v službo, dolgotrajnih bolniških staležev, glede tega, kako nazaj v normalno življenje pa tudi glede tega, kaj je tisto novo normalno življenje po diagnozi, ki se odrazi ne le na telesu, ampak tudi na duševnem, mentalnem zdravju obolelega. V večini primerov so to ženske, a zraven so tudi njihovi partnerji, otroci, kajti v bistvu zboli celotna družina.
V zadnjem času opažamo več težav z dostopnostjo do diagnostike prej, preden je postavljena diagnoza. Ko je diagnoza postavljena, pa trenutno še vse zelo dobro deluje, tako v sklopu Onkološkega inštituta Ljubljana kot tudi drugih institucij, v katerih zdravijo raka dojk.
Celostna rehabilitacija se k sreči že nekoliko izboljšuje; skupaj si prizadevamo za to in držimo pesti, da bo tako ostalo in bo res dostopno vsem obolelim. Je pa res tudi to, da dokler smo zdravi, morda nismo pozorni na vsa opozorila, ki jih dobivamo. Tako nam zelo pogosto povedo tisti, ki zbolijo in ki nam takoj po diagnozi rečejo: 'Joj, saj smo vedeli za vas, pa vas nikoli nismo resno jemali ...'.
Zelo pomembno je spremljati spremembe v dojkah, v počutju, telesnem in duševnem, se odzivati na preventivne presejalne programe – ne le na Doro, ampak tudi na Svit in Zoro. Preden smo vključeni v te programe, pa smo za svoje zdravje odgovorni sami. V primeru dojk je pri ženskah redno mesečno samopregledovanje nekaj, česar bi se morali naučiti vse ženske in to delati že od poznih najstniških let.
Seveda pa je pomemben tudi zdrav življenjski slog. Vse več raziskav potrjuje, da so zdrava prehrana, primerno telesno gibanje, izogibanje alkoholu, cigaretam in drugim škodljivim dejavnikom iz okolja zelo zelo pomembni – ne le za nekatere rake, med katerimi so raki pljuč ter raki debelega črevesja in danke, ampak tudi za raka dojk, ki spada med šest najpogostejših rakov, pri ženskah pa je najpogostejši.
Zelo pomembno je spremljati spremembe v dojkah, v počutju, telesnem in duševnem, se odzivati na preventivne presejalne programe – ne le na Doro, ampak tudi na Svit in Zoro. Preden smo vključeni v te programe, pa smo za svoje zdravje odgovorni sami. V primeru dojk je pri ženskah redno mesečno samopregledovanje nekaj, česar bi se morali naučiti vse ženske in to delati že od poznih najstniških let.
Res je, vsa kronična nenalezljiva obolenja, tako rakava kot druga – diabetes tipa 2, povišan krvni tlak, povišan holesterol in druge težave srčno-žilnega sistema – so v veliki meri posledica našega življenjskega sloga. Zraven je, seveda, tudi nekaj genetike – toda če bi zelo zelo skrbeli za svoj življenjski slog, bi v primeru rakavih obolenj lahko več kot 50 odstotkov teh obolenj preprečili oziroma bi se ta pojavila zelo pozno v naši starosti.
Če bi zelo skrbeli za svoj življenjski slog, bi lahko več kot 50 odstotkov rakavih obolenj preprečili oziroma bi se ta pojavila zelo pozno v naši starosti.
Video pogovor in portret Tanje Španić: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
