Med nami živi 2000 ljudi, ki so jim v preteklosti postavili diagnozo rak dojke – pri nekaterih je bolezen aktivna, nekateri so že ozdraveli. Veliko obolelih pa je zapletom pri tej bolezni, ki vsako leto ugasne več kot 400 življenj, podleglo – pa ne bi bilo treba, da je tako. Zato združenje za boj proti raku dojk Europa Donna Slovenija vedno znova opozarja na možnost preprečevanja in zgodnje prepoznave te bolezni. Rožnati oktober, mesec ozaveščanja o raku dojk, je tu, tokrat s poudarkom na rednem samopregledovanju.
Kako pa je, kadar raka na prsih odkrijejo v že napredovali fazi? Strokovna direktorica Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudarja, da so pri nas na voljo najsodobnejša zdravljenja – res pa je, da prihaja do kratkih stikov, predvsem na poti do diagnoze, ko so bolniki ujeti v nedopustno dolgih čakalnih vrstah.
Izr. prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana
»Delež 5-letnega preživetja obolelih z rakom dojke je danes že najmanj 88-odstoten«
Slovenija je ena izmed redkih držav v Evropi oziroma po svetu, ki ima vpeljane vse tri na mednarodni strokovni ravni priporočene presejalne programe: Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja). Udeležba v presejalnih programih je visoka – v Dori, na primer, je bila po zadnjih podatkih kar 78-odstotna.
Kar se tiče zdravljenja, je prav, da povemo, da imajo naši bolniki možnost dobiti vsa zdravila, ki so registrirana, uspehi zdravljenja so vse boljši. Zadnji podatki (od leta 2013 do leta 2017) kažejo, da je delež 5-letnega preživetja bolnikov z rakom dojke najmanj 88-odstoten.
Slovenija je ena izmed redkih držav v Evropi oziroma po svetu, ki ima vpeljane vse tri na mednarodni strokovni ravni priporočene presejalne programe.
Uvedli smo kar nekaj novosti, predvsem z namenom opolnomočiti tako bolnike – govorim o bolnikih, ker za rakom dojke lahko zbolijo tudi moški – kot njihove svojce.
Ena od novosti je klicni center z brezplačno telefonsko številko 080 29 00, na katero je mogoče poklicati in dobiti splošne informacije, se prenaročiti ali se pred prvo obravnavo na inštitutu dogovoriti za triažo. Na novo pa je uvedena tudi možnost zdravstvenega svetovanja – vsak dan od 8. do 15. ure, v sklopu katerega strokovnjak bolniku svetuje glede novonastalih težav.
Uvedli smo tudi podporno oskrbo bolnikov, v sklopu katere poskušamo z anketiranjem ugotoviti njihove težave, glede na intenziteto izraženosti teh težav pa jih usmerimo k strokovnjakom za psihoonkologijo ali za prehrano, v protibolečinsko ambulanto ali k drugim strokovnjakom, odvisno od vrste težave.
Za obolele z rakom dojke se uvaja tudi celostna rehabilitacija, v sklopu katere vsakega bolnika obravnavamo individualno in ga potem glede na težave usmerjamo k različnim strokovnjakom, tako na fizikalnem kot na psihosocialnem področju, seveda pa je vključena tudi poklicna rehabilitacija. Ker je rak vedno bolje ozdravljiva bolezen in niso več potrebni ne dolgi bolniški staleži ne invalidsko upokojevanje, pa bo na tem področju treba še veliko narediti.
Sicer pa smo v sklopu uvedbe kliničnih registrov uvedli tudi register za raka dojke. V njem zbiramo številne podatke, ki jih bomo analizirali. Na ta način bomo lahko kakovostno opredelili, kakšna je oskrba bolnikov z rakom po vsej Sloveniji.
Na onkološkem inštitutu so uvedli klicni center z brezplačno telefonsko številko 080 29 00, možnost zdravstvenega svetovanja (vsak dan od 8. do 15. ure), podporno oskrbo, uvaja se celostna rehabilitacija ter register za raka dojke.
Tako je, raziskovalni projekt je zaključen. Tovrstna obravnava bolnic že poteka, moralo pa bo priti do racionalizacije in decentralizacije. Vsega ne moremo izvajati na onkološkem inštitutu, zato se bo ta dejavnost širila tudi v bolnišnice, ki delujejo na sekundarni ravni, ter na primarno raven, v osnovno zdravstvo.
Ker vsega ne moremo izvajati na onkološkem inštitutu, se bo celostna rehabilitacija širila tudi v bolnišnice, ki delujejo na sekundarni ravni, ter na primarno raven, v osnovno zdravstvo.
Zelo se trudimo, da na onkološkem inštitutu nedopustnih čakalnih dob, kar se tiče zdravljenja, ni oziroma da so te čim manjše. Imamo nekaj težav pri PET-CT diagnostiki (pozitronska emisijska tomografija je zelo občutljiva diagnostična preiskava, s pomočjo katere je mogoče odkriti oziroma potrditi maligne procese kjerkoli v telesu, op. a.), ker je teh aparatur v Sloveniji premalo.
Zelo si želimo ciklotron. Smo namreč ena izmed redkih evropskih držav brez lastne proizvodnje radioizotopov, ki jih potrebujemo za PET-CT. Vendar ti postopki že tečejo.
Še vedno pa opažamo, da pri nekaterih bolnikih diagnostika, ki se odvija izven inštituta, traja predolgo. Želimo si, da temu ne bi bilo tako.
Smo ena izmed redkih evropskih držav brez lastne proizvodnje radioizotopov, ki jih potrebujemo za PET-CT diagnostiko. Postopki za pridobitev ciklotrona že tečejo.
Kakšni pa so obeti za pridobitev ciklotrona, kdaj naj bi ga dobili?
Težko rečem. Skupaj z UKC Ljubljana in UKC Maribor smo – kot tri institucije, ki imajo PET-CT naprave – v tem smislu precej aktivni. Strokovni uvid pove, da bi ciklotron moral biti umeščen nekje v centru Slovenije, zaradi distribucije, kajti radioizotopi imajo krajšo življenjsko dobo.
Postopki tečejo, ministrstvo je nakupu ciklotrona naklonjeno. Kdaj točno se bo to zgodilo, pa vam ne znam povedati.
Ciklotron bi moral biti umeščen nekje v centru Slovenije, kajti radioizotopi imajo krajšo življenjsko dobo.
Odziv na preiskavo v sklopu presejalnega programa vam lahko reši življenje ...
V sklopu novinarske konference slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna pa je izr. prof. dr. Irena Oblak med drugim izpostavila, da je zbolevnost za tem rakom, ki se sicer pojavlja v zelo različnih starostnih obdobjih, najpogostejša med 50. in 65. letom starosti, torej v obdobju, ko je s preventivnimi mamografijami v sklopu programa Dora mogoče odkriti bolezenske spremembe v najzgodnejši fazi razvoja. Zato pomislekov glede tega, ali se odzvati na vabilo za preiskavo, ki ga ženska prejme enkrat na dve leti, danes res ne bi smelo biti.
»S presejalnimi programi rešujemo življenja, saj v njihovem sklopu odkrivamo predrakave spremembe in raka lahko preprečimo – ali pa odkrijemo raka v zgodnji obliki, kar pomeni, da je zdravljenje lažje, cenejše in povzroča manj neželenih učinkov, kakovost življenja takih bolnikov pa je boljša,« poudarja strokovna direktorica OI.
S presejalnimi programi rešujemo življenja, saj v njihovem sklopu odkrivamo predrakave spremembe in raka lahko preprečimo – ali pa odkrijemo raka v zgodnji obliki, kar pomeni, da je zdravljenje lažje, cenejše in povzroča manj neželenih učinkov, kakovost življenja takih bolnikov pa je boljša.
Posledice epidemije še vedno odmevajo, na vseh področjih medicine
V sklopu nacionalnega registra raka pa so zdaj že poglobljeno analizirali tudi zbolevnost v letu 2020, v času epidemije, ko presejalni programi dobra dva meseca niso delovali, vendar so ta izpad v kratkem času nadomestili.
Na vseh področjih medicine ni bilo tako. Marsikje bo breme v tem času neodkritih in posledično tudi ne zdravljenih bolezni znano šele čez čas, zagotovo pa ne bo majhno. Pri raku na prsih tega, kot kaže, k sreči ni treba pričakovati, kajti, kot navaja Irena Oblak: »Po podatkih registra raka je bila v tem času zbolevnost za rakom dojk za približno osem odstotkov nižja kot sicer, vendar vse kaže, da to ne bo imelo bistveno večjega vpliva na preživetje pri raku dojk.«
Vse kaže, da epidemija ne bo imela bistveno večjega vpliva na preživetje pri raku dojk.
Video pogovor in portret Irene Oblak: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
