»S tem zakonom bo odpravljena pomembna diskriminacija,« je prepričana Kristina Modic, izvršna direktorica združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L, pri čemer izpostavlja predsednika združenja, ki je, kar se tiče priprave zakonodajnega predloga, opravil bistveno delo. Prof. dr. Jaka Cepec, tudi sam z izkušnjo prebolevanja krvnega raka, je namreč pripravil dokument, s katerim postavlja piko na i dolgoletnemu zagovorništvu mnogih posameznikov, ki so bili zaradi prebolevanja težke bolezni marsikdaj šikanirani. Čeprav so bolezen premagali, so na vloge za življenjsko zavarovanje in posledično tudi za dolgoročno bančno posojilo ali za zaposlitev prejemali odklonilne odgovore. 

»Tudi pri nas bi morali upoštevati, da smo s skupnimi napori – tako na preventivni kot na klinični ravni – s sodobnimi zdravljenji in uspešno uveljavljenimi smernicami dosegli toliko boljše preživetje, da moramo tudi tistim, ki danes živijo osvobojeni neposrednega bremena raka, omogočiti samostojnost in vrnitev v polno življenje, kakršnega so živeli pred boleznijo,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si že pred petimi leti v sklopu Evropskega zdravstvenega foruma Gastein (EHFG) poudaril doc. dr. Tit Albreht, ki na mednarodni ravni sodeluje pri snovanju celovitih ukrepov za zmanjševanje bremena raka. Ob tem je dodal, da gre pri pravici do pozabe za družbeno pogodbo, po kateri posameznik – pet let po končanem uspešnem zdravljenju raka pri otroku in deset let po uspešnem zdravljenju pri odraslem – ni več obremenjen z obvezo, da prebolelo diagnozo sporoči kot svoje bolezensko breme.

Podobno ravnanje pa bi se, kar se tiče zakonodajne ureditve in njenega vpliva na življenje številnih posameznikov, spodobilo tudi pri oziroma po drugih akutnih ali kroničnih obolenjih, kajti ko si oboleli opomore in ponovno zaživi povsem normalno življenje, preprosto ni prav, da o njegovi nadaljnji življenjski poti odločajo uradniki določenih institucij, ki si jemljejo pravico za presojo, ali bolezen (še) vpliva na človekovo življenje in ustvarjanje ali ne.

Zavarovalnice ne bodo več smele zbirati tovrstnih podatkov

Vlada je na podlagi dokumenta, ki ga je pripravil prof. dr. Jaka Cepec, minulo sredo sprejela izhodišča za pripravo normativnih rešitev »v zvezi s pravico posameznika, da pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in podobnih produktov v določenem obdobju po ozdravitvi zaradi raka ni več dolžan dajati informacij o svoji pretekli bolezni«. Na tem področju je Slovenijo doslej prehitelo že kar nekaj držav – poleg Francije in Belgije tudi Luksemburg, Nizozemska, Italija, Romunija, Portugalska, Irska in Ciper –, ki so pravico do pozabe že umestile v svoj pravni red in s tem zavarovalnicam prepovedale, da bi o posameznikih, ki želijo skleniti dolgoročno oziroma življenjsko zavarovanje, zbirale tovrstne podatke.

V združenju L&L, v katerem so si za tovrstne spremembe res aktivno prizadevali, poudarjajo, da bo po uveljavitvi omenjenega zakona življenje mladih odraslih, ki so premagali raka, bistveno lažje, saj jim bolezen kljub temu, da so ozdraveli, ne bo več sledila na vsakem koraku. Tako bodo, denimo, lažje sklenili življenjsko zavarovanje, ki je nemalokrat pogoj za sklenitev hipotekarnega posojila, bistveno laže si bodo uredili življenje, suvereno stopili na poklicno pot, rešili stanovanjski problem ...

»Tisto, k čemur stremimo (nekdanji) bolniki z rakom, je zgolj enakovredna obravnava«

O tem, da bi pravico do pozabe pri bolnikih, ki so kadarkoli v življenju preboleli raka, morali uzakoniti tudi v Sloveniji, se je na pobudo (nekdanjih) onkoloških bolnikov in njihovih združenj javna razprava pospešeno odvijala zadnji dve leti. 

V sklopu enega od takšnih dogodkov je dr. Jaka Cepec opozoril, da uvedba instituta pravice do pozabe ni zapletena, nasprotno, »nekdo mora zgolj vzeti v roke list papirja in nanj napisati zelo preprosta pravila igre, poiskati poslansko skupino, ki bo to sposobna spraviti v parlamentarno obravnavo in potem to urediti v praksi. Težko je najti nekoga, ki bi nasprotoval pravici do pozabe – kajti tisti, ki bi morda vendarle nasprotovali, bodisi ničesar ne vedo o tej pravici bodisi jih ta ne zanima.« 

Naj ob tem spomnimo, da je poslanka Iva Dimic že konec leta 2021 vlado spodbudila k intenzivnejšemu reševanju tega problema in s tem k zagotovitvi enakih pravic za številne, ki so raka premagali in ozdraveli. »Odgovor je bil dokaj splošen, češ da se tovrstni dokument pripravlja v sklopu Evropske komisije in da Slovenija to podpira tudi v sklopu državnega programa za obvladovanje raka, DPOR. Mislim, da omenjena družbena pogodba – to besedno zvezo je lepo slišati, saj pomeni, da se dogovorimo, pod kakšnimi pogoji, kako in kdaj bomo to udejanjili, tudi v dogovoru z zavarovalnicami – preprosto mora obstajati tudi pri nas.« 

Ko pa je Iva Dimic za tolmačenje takšnega pristopa prosila eno izmed večjih slovenskih zavarovalnic, ki deluje tudi na mednarodni ravni, v prepričanju, da bo dobila pojasnilo, kakšna je njihova rešitev, tega podatka ni dobila. »Zato sem še toliko bolj prepričana, da je treba nekaj ukreniti glede sprejetja pravice do pozabe, istočasno pa ljudi ozavestiti, da je tisto, k čemur stremimo (nekdanji) bolniki z rakom, zgolj enakovredna obravnava – tudi pri življenjskem zavarovanju. Ker imam še dva šoloobvezna otroka, sem se želela zavarovati, a mi je zavarovalni agent dejal, naj na to kar pozabim. In mislim, da to ni pravi odgovor.« 

In takih odgovorov, kakršnih ne bi smelo biti, v resnici ni bilo malo. Oziroma jih še vedno ni malo, kajti takšno ozkogledo institucionalno razmišljanje, strnjeno v enoznačni enozložni zavrnitvi, še vedno vse prepogosto zapečati oziroma omeji življenjske cilje številnih ljudi. S sprejetjem nove ureditve bo napočil konec takšnemu početju, pri čemer ne velja pozabiti: med nami živi več kot 120.000 ljudi, ki so se bili v življenju primorani soočiti z diagnozo rak in ki so bolezen premagali ali jo še premagujejo.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.