Varnost in kakovost

Kdo bo v prihodnje skrbel za zdravje slovenstva? Politika, ki bo na fasado javnega zdravstva narisala velik nasmeh, za katerim pa se bo skrivala ena sama velika praznina?

Če bi scenarist v predlogu za film popisal to, kar se v zadnjem obdobju dogaja s slovenskim zdravstvom, z zdravniki pa tudi drugimi strokovnimi profili, ki delajo v njem, če bi v gradacijo fabularnih zapletov vključil poteze (zdravstvene) politike, naracijo zgodbe pa bi zaokrožil z vizijo posledično nastalih razmer v zdravstveni sferi čez nekaj let ali desetletij, bi njegovo zgodbo gladko zavrnili. Kot povsem nerealno, abotno pravzaprav, saj celo filmska fikcija ne vzdrži in ne tolerira tako slabo domišljenega dogajanja. Pa vendar se točno to – v resnici, ne v filmu – dogaja z našim javnim zdravstvom. Vlada prisega, da ga bo na vse mogoče in nemogoče načine poskusila ohraniti, v resnici pa, kot je videti z izkustvenega in tudi s kliničnega vidika, počne vse mogoče in nemogoče, da bi uresničila svoje videnje. Videnje, ki nima trdne opore in podpore in ki je zgolj samo sebi namen – če pomislimo zgolj na množične javne odzive zdravnikov tako rekoč vseh specialnosti, če odmislimo, da stavka slovenskega zdravništva traja že več kot štiri mesece, in če vemo, da obljubljenih in za delovanje zdravstva več kot nujnih izboljšav ni od nikoder. Ukrepi, ki se vrstijo, gredo namreč v povsem drugačno smer.

Revolt

Da so nesposobni sposobni onesposobiti sposobne, se danes nedvoumno odraža tudi v slovenskem javnem zdravstvu

Da so nesposobni sposobni onesposobiti sposobne je misel, ki v povezavi z dogajanjem v našem zdravstvu najbolj neposredno odraža stanje duha, na katerega vpliva vse bolj okrnjeno delovanje javno-zdravstvenega sistema. Vprašanje je le, kako gledamo na nastalo situacijo – ta je z zdaj že 14. teden trajajočo stavko zdravnikov, neuspešnim poskusom mediacije, vse večjim prepadom med ravnanjem (zdravstvene) politike in apeli v zdravstvu zaposlenih pa tudi z zakonodajnimi novitetami, ki so že v izhodišču zaznamovane kot dodatna ovira za že tako ali tako neoptimalne razmere v javnem zdravstvu, pravzaprav povsem neverjetna. Seveda pa je ključno vprašanje, koga v prepletu takšnih razmer vidimo kot sposobnega in koga kot nepopravljivo nesposobnega.

Reforma

»Če do sprememb v javnem zdravstvu, ki so nujne, ne bo prišlo po regulatorni poti, se bodo te zgodile po naravni poti – tega pa se bojimo, kajti v tem primeru bomo stopili na pot balkanizacije zdravstva«

»Veliko let smo že priča temu, da se vse anomalije oziroma slabosti zdravstvenega sistema prikazuje kot posledico slabega dela zdravnikov – zato smo postali strelovod, ki ga ljudje krivijo za to, da sistem ne dela,« ugotavlja družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan, ki v sklopu zdravstvenega doma v Novi Gorici kot domska zdravnica skrbi za varovance dveh domov za starejše, v Podsabotinu in v Novi Gorici. Tudi sama že dolgo opozarja na hibe sistema, ki vplivajo na prekratko in premalo celovito obravnavo v ambulanti družinske medicine pa tudi na podaljševanje čakalnih vrst, zato ob družbeni klimi, ki smo ji priča v kontekstu zdaj že osmi teden trajajoče zdravniške stavke, poudarja: »Tudi če bi v našem zdravstvenem sistemu zamenjali vse zdravnike, od prvega do zadnjega, in pripeljali neke druge, idealne zdravnike, ki ne bi imeli človeških slabosti, ampak samo človeške kreposti, ta zdravstveni sistem ne bi deloval niti za kanec bolje, kot dela zdaj.«

Revolt

Ob rob napovedani zdravniški stavki: do kdaj bodo bolniki, zdravniki in medicinske sestre talci demagogije?

Razmere v slovenskem zdravstvu, ki se slabšajo že leta oziroma kar desetletja, so danes vse prej kot zavidljive. Sistemski okviri ostajajo togi – kljub številnim spremenljivkam, ki izrazito vplivajo na kakovost in količino obravnav, medtem ko se kvota strokovnega kadra zmanjšuje. Obljubljani sistemski ukrepi, ki naj bi pripomogli k izboljšanju pogojev za zagotavljanje pravočasne in čim bolj celovite zdravstvene obravnave, omenjenemu dogajanju ne sledijo. Zato pravzaprav sploh ne čudi več, da je med medicinskimi sestrami in zdravniki v javnem zdravstvu vse pogosteje prisoten razmislek o tem, kako pospešeno poiskati nove strokovne izzive in oditi iz birokratsko diktiranega javnega sistema; s tem niso zadovoljni ne zdravniki ne bolniki, ki so danes morda bolj kot kadarkoli prej oddaljeni od središča dogajanja v zdravstveno-varstveni sferi. Zato se morajo oboleli vse pogosteje (če želijo s pravočasnim strokovnim ukrepanjem preprečiti napredovanje bolezni) odločiti za samoplačniške storitve – če si to lahko privoščijo.

Reforma

»Mislim, da je treba ljudem iskreno povedati, da osnovnega zdravstva, kakršnega smo poznali, ni več – deluje le še na papirju, izbrani osebni zdravnik pa postaja privilegij«

O tem je Polona Campolunghi Pegan, ki v sklopu novogoriškega zdravstvenega doma kot specialistka družinske medicine skrbi za varovance dveh domov za starejše, v Novi Gorici in v Podsabotinu, pri zdravniški zbornici pa je aktivna kot članica odbora za osnovno zdravstvo, trdno prepričana. Zdravniki družinske medicine so skorajda dve desetletji opozarjali na nevzdržne razmere, ki slabijo delovanje osnovnega zdravstva, zgodilo pa se ni praktično nič, vsaj ne omembe vrednega. Danes so v veliki stiski tako pacienti kot zdravniki in njihovi timi. Dolgoletno bitje plati zvona za družinsko medicino je že pred časom nehalo odmevati, družinski zdravniki pa so danes primorani opazovati ugašanje sistema osnovnega zdravstva.

Cepljenje

Vse, kar želite (iz)vedeti o cepljenju proti COVID-19, pa si ne upate vprašati ...

Toliko neumnosti, kolikor se jih je v času epidemije zvrstilo na družbenih omrežjih, človeka pravzaprav pusti brez besed – in enako velja tudi za odzive na zavajanja in lažne novice, ob katerih se človek vpraša, ali so nekateri ljudje v svojem življenju izgubili celo v osnovni šoli pridobljeno znanje, da se pustijo tako zelo voditi za nos. Novi koronavirus se danes, ko epidemija izzveneva, ko najtragičnejše posledice prebolevanja COVID počasi postajajo del preteklosti in ko se s polno močjo odvija duel med zagovorniki in nasprotniki cepljenja, zdi manjši problem od političnih eskapad. A v resnici bo tudi pri premagovanju epidemije treba potegniti črto in se odločiti, kakšno prihodnost si želimo. V sosednji Avstriji, kjer so dosegli 40-odstotno precepljenost, so danes že napovedali pomembne sprostitve javnega življenja. Pri nas pa se še vedno vrtimo v krogu – tudi zato, ker so glavno besedo pri informiranju javnosti o pomenu in pomembnosti, o učinkovitosti in varnosti cepljenja pri nas privzeli tudi nekateri posamezniki, ki nimajo ne osebne integritete ne poglobljenega strokovnega znanja.

Starejši

Tako zdravniki kot pacienti ujeti v labirintu ureditve sanitetnih prevozov

Problematika nenujnih reševalnih prevozov oziroma tako imenovanih sanitetnih prevozov ni nov problem – nasprotno, v praksi že dolgo sproža številne zagate in slabo voljo, zdravnikom (osebnim ali tako imenovanim napotnim zdravnikom) pa nalaga ukvarjanje s problematiko, ki ni odvisna od medicinskega znanja, saj gre v resnici za ureditev, pogojeno z razmerjem med zavarovancem in zavarovalnico. Konec decembra je vlada veljavno ureditev spremenila.

Pravice pacientov

»Naj oskrbovance domov za starejše, ki so bili v stiku z okužbo, na preglede v bolnišnico vozijo kar svojci, ki so tudi sami v rizični skupini?!«

»Vse trditve, češ da so sanitetni prevozi odvisni od ocene osebnega zdravnika, so sprenevedanje!« opozarjajo zdravniki. Ti na podlagi lastnih izkušenj vedo, da odgovorne institucije javno sicer lahko zagotavljajo, da je prevoz obolelih z različnih koncev Slovenije, tudi ali predvsem bolj odročnih, na preiskave in na zdravljenje v prestolnico zagotovljen, če tako odloči lečeči zdravnik – problem je, ker kasneje zavarovalniški nadzorni zdravniki tako odločitev pogosto zavrnejo kot neutemeljeno.

Ukrepi

Vlada v drastično ukrepanje, zdravniki pozivajo: »Pa kaj vam ni jasno?! Bodi doma! S tem, ko se družiš, lahko koga ubiješ! Ljudje, vi res nimate vesti!«

Vlada bo najverjetneje že danes, na dopisni seji, odhode od doma dodatno omejila. Zakaj? Zato, ker ključni problem naraščanja okužb in zbolevanja za COVID-19 korenini v navadah in razvadah, ki se jim mnogi, ne glede na epidemijo novega koronavirusa, očitno niso sposobni začasno odpovedati, ne v svoje in ne v skupno dobro. Da bi Slovenci vendarle razumeli pomen sporočila: 'Ostani doma!' in ga dosledno upoštevali, so se v zadnjem času trudili mnogi, tudi zdravniki in vsi ostali zdravstveni delavci ter bolniki, vendar opozorila očitno niso zalegla.

Ukrepi

Koronavirus: epidemiološka situacija se je od včeraj do danes močno spremenila, zato so končno vendarle v pripravi radikalnejši ukrepi, med prvimi je odpoved nocojšnjega koncerta Andree Bocellija

Tišina, ki se je v povezavi s podatki o pojavnosti in širjenju novih primerov okužb z novim koronavirusom pri nas vlekla zadnjih 24 ur, je danes odjeknila močno, a tudi pričakovano: tudi pri nas bo uvedena prepoved vseh večjih prireditev in prireditev v zaprtih prostorih. Pravočasno ali prepozno? Sklep, ki je še v pripravi, je bil objavljen danes in velja od 19. ure dalje. Že pred tem je bilo znano, da nocojšnjega koncerta slavnega tenorista Andree Bocellija v ljubljanskih Stožicah ne bo, kar se tiče Planice, pa je med verjetnejšimi scenariji ta, da se bo svetovni pokal v smučarskih poletih odvijal brez gledalcev.