S takšnim »prevodom« izgubljene ali popačene informacije o cepljenju povzročajo vse prej kot zanemarljivo škodo. Zato v tem trenutku velja upoštevati nasvet: če ste v dilemi glede cepljenja proti COVID, se pogovorite z nekom, ki mu zaupate in ki pozna celovito paleto atributov glede cepiv in cepljenja. Z osebnim oziroma z lečečim zdravnikom, ki najbolje pozna vaše zdravstveno stanje, na primer – ali pa pokličite v klicni center za informacije o koronavirusu, kjer vam bo svetoval eden od 185 dodatno usposobljenih študentov medicine. Da primanjkuje zanesljivih, verodostojnih informacij o premagovanju COVID in o vlogi cepljenja pri tem, dokazuje podatek, da so samo v drugem valu epidemije v tem centru odgovorili na 151.000 klicev, najdaljši je trajal dobro uro in pol.

Odzivanje na »infodemijo«

»Center, ki je nastal kot odziv na 'infodemijo', poplavo zavajajočih informacij o epidemiji novega koronavirusa, je začel delovati že dva dni pred prvo razglasitvijo epidemije pri nas. Znanje vsak dan dopolnjujemo in ga posodabljamo z novimi dognanji o koronavirusu SARS-CoV-2; razlage so vedno natančne, odgovora 'ne vem' ne poznamo. In vprašanj je res veliko; v minulem tednu smo vsak dan v povprečju sprejeli po 300 vprašanj, vsa na isto temo – cepljenje,« poudarja prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki vodi omenjeni center.

Ta je po njeni oceni barometer dogajanja med epidemijo – dokaz tega so aktualni klici, v sklopu katerih se v centru ukvarjajo »z novo 'infodemijo', tokrat na temo cepljenja, za katerega se vsakdo odloči sam, prostovoljno – seveda pa je vsakomur treba zagotoviti dovolj razumljivih in verodostojnih informacij. Ljudje potrebujejo dodatne informacije in umirjen, spodbuden pogovor,« je prepričana infektologinja ter spodbuja k postavljanju vprašanj in izpostavljanju dilem, s katerimi se marsikdo ukvarja le sam pri sebi – ali pa se mu zdi, da je odgovor našel v objavi dvomljivega izvora na družbenih omrežjih: »Klicni center je tu – za vse, kar želite (iz)vedeti o cepljenju proti COVID-19, pa si ne upate vprašati.« 

Ob tem prof. dr. Mojca Matičič izpostavi, da v klicnem centru praviloma neposredno po tem, ko se v medijih oziroma na spletu pojavijo zavajajoče informacije, število vprašanj izjemno naraste. »Vendar moram reči, da so ljudje dovzetni za verodostojne informacije – pomembno je le, da jih lansiramo res zelo hitro po tistem, ko oziroma če se določene nebuloze oziroma bombastične, nepreverjene informacije pojavijo.«

In če cepljenje odsvetujejo – zdravniki?

Seveda pa je povsem nekaj drugega, ko se zgodi, da cepljenje odsvetujejo zdravniki – in prav to se v konkretnem primeru dogaja v sklopu skupine, poimenovane Slovenski zdravniki. 

»Te besede se zdijo zanesljive zlasti zato, ker jih izgovori nekdo, ki se podpiše kot zdravnik.  Toda zdravniki smo odgovorni za vse, kar naredimo – naj gre za predpisovanje zdravila, za izvedbo posega ali za izjavo. Zavedati se moramo, kakšne so lahko posledice takšnega dejanja. In te posledice so v času epidemije lahko zelo konkretne. Nekdo, ki takšni (napačni) informaciji verjame bolj kot drugim in se ne odloči za cepljenje ali se namenoma izpostavi okužbi in zboli, lahko doživi zelo neugoden potek bolezni COVID,« opozarja prof. dr. Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. 

Tanka meja med svobodo govora in škodljivim ravnanjem

Če v sklopu zdravniške zbornice takšno strokovno in etično vprašljivo ravnanje določenega zdravnika ocenijo kot neprimerno ravnanje, primerljivo z napačnim ravnanjem zdravnika v strokovni praksi, se (lahko) sproži kolesje postopkov, od obravnave na odboru za pravno-etična vprašanja do obravnave na zborničnem tožilstvu in dvostopenjskem razsodišču. Po nedavno prenovljenem pravilniku o postopkih na razsodišču pa se ugotavljanje slabe prakse v prihodnje ne bo več nanašalo samo na strokovno delo, ampak na kakršnokoli nečastno ravnanje zdravnika.

»Zavedamo se tanke meje med svobodo govora in škodljivim ravnanjem. V medicini kot znanstveni stroki ne govorimo o svobodi govora ali svobodi razmišljanja, ampak o argumentih, na katerih temeljijo trditve. Na eni strani imamo raziskave, ki temeljijo na preverljivi metodologiji, na drugi strani floskule in pamflete, ki pa se zdijo bistveno prepričljivejši. Take informacije oziroma dezinformacije, ki nastajajo iz različnih vzgibov, imajo večjo moč, kadar ni na voljo pravih informacij,« zato Bojana Beović poudarja, da se v sklopu zdravniške zbornice zavedajo nujnosti celovitega informiranja o cepljenju.

»Treba je pogledati raziskave, na podlagi katerih so cepiva odobrena; te raziskave so vključevale več 10.000 ljudi, kar je primerljivo z raziskavami cepiv, ki so jih razvijali daljši čas. Res pa je, da se je to lahko odvijalo po zaslugi ogromne kvote finančnih sredstev, saj je bilo tako mogoče v raziskave naenkrat vključiti tako veliko število sodelujočih in v dokaj kratkem času priti do relevantnih, statistično zanesljivih rezultatov. Na to se včasih navezuje pomislek, češ da bi bilo cepivo treba opazovati dlje – toda iz celotne ere cepljenja ne poznamo neželenih učinkov, ki bi se pri posameznih cepivih pojavili nepričakovano z zamikom, na primer leto dni po cepljenju. Cepivo lahko sproži imunski oziroma avtoimunski odgovor, ki poškoduje tkiva, na primer tkiva živčevja. Take vrste zapletov poznamo po vseh cepivih – toda to se zgodi (če se zgodi) v nekaj tednih, kasneje ne; v izjemno redkih primerih lahko ostanejo posledice,« pojasnjuje infektologinja.

Odmevanje zavajajočih objav na družbenih omrežjih ...

V sklopu razprav o neželenih učinkih cepljenja nekatere objave na družbenih omrežjih, pa naj bodo še tako zavajajoče, dobivajo izjemen odziv. Tak primer je bil v zadnjem času članek, v katerem so bili nanizani argumenti proti cepljenju. 

Ob tem David Zupančič, specializant infektologije iz skupine Mladi zdravniki Slovenije, opozarja: »Kdor je podrobno bral razloge proti cepljenju, ki so pred kratkim krožili po spletu, je videl, da pisec tega članka ni zdravnik, ampak nutricionist; navaja vire, ki so bili relevantni do oktobra oziroma novembra 2020 – torej sploh še ne upošteva niti doslej na globalni ravni že dobre milijarde prejetih odmerkov cepiva niti res zelo natančnega spremljanja podatkov. Marca smo v več evropskih državah cepljenje prekinili za en teden – zaradi možne povezave redkega stranskega učinka s cepivom. Omenjeni zapis ignorira vse, kar smo se o pandemiji in učinkovanju cepiva naučili od novembra lani. Nekdo, ki bo članek prebral, pa vsega tega morda ne bo opazil – članek mu bo že prej prisotni strah le še potrdil, zato se ne bo odločil za cepljenje. Ko takšne vsebine delimo, ne da bi razmislili o posledicah, lahko naredimo zelo veliko škodo.«

Kakšen scenarij življenja smo si zamislili za letošnjo jesen in zimo?

Prof. dr. Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, pravi takole: »To, da zdravniki znamo pojasnjevati nova dejstva o tej novi bolezni, je naša dolžnost. In danes je med nami le malokdo, ki mu ne bi bilo jasno, da je COVID v resnici velik problem – videli smo preveč smrti, preveč težkih prebolevanj bolezni, povzročene z okužbo z novim koronavirusom, in preveč hudih posledic te bolezni. Cepljenje je res zelo učinkovito – in to, kakšna bo precepljenost pri nas, bo pokazalo, kakšen scenarij življenja smo si zamislili za letošnjo jesen in zimo.«

Ob tehtanjih glede izbire cepiva (ki pri nas še vedno ni mogoča) pa prof. dr. Ihan poudarja, »da so cepiva, ki so zdaj na voljo in ki preprečujejo, da bi jeseni doživeli novo epizodo zapiranja družbe, narejena z novimi tehnologijami. Če bi ostali pri starih tehnologijah, bi se zdaj pripravljali na novo zapiranje družbe, ki bi sledilo jeseni – tako pa se lahko pripravljamo na to, da potem, ko bo cepljenih dovolj ljudi, ta ukrep jeseni ne bo nujen.«

Pri nastanku cepiv je bil, tako Alojz Ihan, podvig dvojen – »po eni strani pogumna odločitev za nove tehnologije, po drugi strani pa odločitev za tako obsežna klinična testiranja, kot jih v normalnih razmerah opravijo v nekaj letih, zdaj pa se je to v zelo 'koncentrirani' obliki zgodilo v nekaj mesecih. Ta organizacijski in finančni podvig je uspel, ker so se vsi, od znanstvenikov do politikov, dobro zavedali, kaj sledi, če ne bi imeli učinkovitih cepiv.«

Po odgovor k osebnemu zdravniku?

Cepiva zdaj so, prišla bodo tudi nova (na globalni ravni je v različnih fazah razvoja več kot sto cepiv proti COVID). Jasno pa je tudi, da težave, s katerimi se je slovensko zdravstvo spopadalo že pred epidemijo, niso izginile, ampak se kopičijo, poslabšujejo dostopnost in otežujejo celovito obravnavo. Do pomembnih kratkih stikov prihaja že v osnovnem zdravstvu. Ob tem Polona Campolunghi Pegan, specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Nova Gorica, izpostavlja, da je epidemija razgalila težave, ki jih povzroča pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni in ki se kopičijo že zadnjih 20 let.

»V Sloveniji primanjkuje od 200 do 300 družinskih zdravnikov. Vemo pa, da je dobro delujoče osnovno zdravstvo temelj dobrega zdravstva, saj omogoča zgodnjo diagnostiko, zgodnje odkrivanje bolezni in posledično tudi skrajševanje čakalnih vrst. Toda mladi se za to specializacijo ne odločajo, ker vedo, da s(m)o specialisti družinske medicine preobremenjeni, imamo prevelike glavarine in bistveno preveč dostikrat povsem nepotrebnega administriranja – zasuti smo z delom, ki v resnici ni zdravniško delo,« poudarja Polona Campolunghi Pegan in dodaja: »Delamo vse, da bi ta tok drsenja navzdol počasi ustavili.«

K spremembi tega toka naj bi, sodeč po napovedih resornega ministra, pripomogel tudi ta teden sprejeti splošni dogovor za to leto, ki določa razrez finančne pogače v zdravstvu; ta za širitve na primarni ravni namenja 2,1 milijona evrov. V pripravi pa so tudi že izhodišča za aneks številka ena k splošnemu dogovoru, s čimer naj bi zagotovili vzdržnost osnovnega zdravstva. Seveda je to že druga tema – pa vendarle ponazarja stiske zdravnikov, ki v zadnjem času ob rednem delu svetujejo tudi številnim pacientom, ki želijo in morajo dobiti čim več informacij o cepljenju.

»Dvom lahko razpršimo z argumenti, ki potrjujejo, zakaj je takšna odločitev za konkretnega pacienta in za vse nas res koristna. In zato smo tako hvaležni, da nam je pri tem v tako veliko pomoč klicni center za informacije o koronavirusu,« dodaja družinska zdravnica.

Epidemiološka situacija je pri nas, v nasprotju z napovedmi in pričakovanji, dvainpolkrat slabša kot v Avstriji ali v Italiji. Sproščanja ukrepov še ni na vidiku, čeprav si ga vsi želimo. Zato se pri razmišljanju o cepljenju, pri tehtanju med argumenti »za« in »proti« takšnemu posegu v organizem, s katerim naj bi posameznik zaščitil sebe in posredno tudi druge, zagotovo velja opreti na zanesljive vire, najsi bo to posvet z izbranim zdravnikom ali klic na brezplačno številko 080 14 04. Če ste v dvomih, vprašajte.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.