Ukrepi

Prepovedati je treba ves promet z odpadki iz evropskega žarišča pandemije v Slovenijo

Kljub izrednim razmeram, ki jih v Sloveniji narekuje novi koronavirus, iz žarišča pandemije italijanski tovornjaki vsak dan v Salonit Anhovo nemoteno dovažajo pošiljke odpadkov. Ne glede na apele domačinov, ki opozarjajo, da je to početje zlasti v zdajšnjih okoliščinah treba ustaviti. In ne glede na to, da bi bil vnos ali prenos okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 lahko usoden za številne domačine, ki so zaradi pretekle dejavnosti omenjene tovarne dobili grozljivo dediščino, izraženo v največjem bremenu azbestnih in rakavih obolenj na Slovenskem. Kdaj bodo torej odgovorni prisluhnili enemu izmed najbolj ranjenih področij Slovenije in poskrbeli za dobro tamkajšnjega prebivalstva – v času epidemije, pa tudi sicer?

Ukrepi

Danijel Bešič Loredan: »Kako bomo v zdravstvu kos posledicam epidemije in čakalnim vrstam? Tega ne ve niti bog!«

»Če v kontekstu epidemije COVID-19 upoštevamo trend naraščanja števila hospitalizacij in predvsem števila kritično bolnih na intenzivni terapiji, če se ravnamo po temeljnih načelih medicine v izrednih razmerah in če upoštevamo dejstva o novem koronavirusu, med katerimi je malo dokazanih, bi morali zdaj imeti povsem jasen načrt – načrt, po katerem morajo do nadaljnjega ostati v veljavi skoraj popolna omejitev gibanja, stroga uporaba zaščitne opreme in dosledno izvajanje vseh dokazano učinkovitih preventivnih ukrepov,« je prepričan zdravnik Danijel Bešič Loredan.

Ukrepi

»Tudi kirurgi med operacijo masko nosimo zato, da zaščitimo pacienta – in ne zaradi tega, ker bi se bali, da nam bo v obraz špricnila kri,« je le eden od odzivov stroke na stališče WHO glede uporabe zaščitnih mask

V istem dnevu, ko je pri nas začel veljati ukrep obveznega nošenja zaščitnih mask, kadar gremo v trgovino ali katerikoli drug zaprt javni prostor, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na brifingu za novinarje odsvetovala splošno uporabo zaščitnih mask, češ da naj bi maske v času pandemije nosili le okuženi z novim koronavirusom oziroma bolniki s COVID-19. Po oceni predstavnika WHO Michaela Ryana ni pravih dokazov, da je nošenje maske lahko res učinkovito in koristno v smislu zaščite pred okužbo z novim koronavirusom. Takšen odziv je v času, ko preventivno nošenje maske svetujejo ali odrejajo skorajda povsod po svetu, najmanj nenavaden, če ne skrb vzbujajoč – predvsem pa poraja številne dileme.

Ukrepi

Kako je mogoče, da so v nekaterih domovih za starejše morali ukiniti celo kopanje varovancev?

Ne glede na spremenjene razmere, ki jih v celotni družbi narekuje epidemija novega koronavirusa, je povsem nedopustno, da bi maloštevilni zaposleni v domovih za starejše prihodnjih nekaj tednov izvajali samo nujne storitve za ohranjanje zdravja in življenja varovancev domov, je danes opozorila predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden. Po njeni oceni namreč nove usmeritve, ki jih narekujejo nujni ukrepi za omejitev širjenja okužb, znižujejo standard telesne higiene, poenostavljajo obroke hrane in (vz)postavljajo nerealen standard glede osebja pri vseh varovancih, predvsem pa pri nepokretnih.

Ukrepi

V trgovino le še z zaščitno masko (ali ruto ali šalom, ki morata prekrivati nos in usta) in rokavicami

Minulo soboto se je v Sloveniji v sklopu premagovanja epidemije novega koronavirusa zgodila večplastna prelomnica. Pokazalo se je, da doslej sprejeti ukrepi preprosto ne učinkujejo več, ne glede na to, kako blizu enega od žarišč pandemije živimo Slovenci, in ne glede na to, v kolikšni meri se je epidemija že doslej razširila pri nas. Občutek nedotakljivosti in neranljivosti se je med posamezniki očitno tako okrepil, da so v soboto določena turistična središča skorajda dobesedno preplavili obiskovalci z različnih koncev Slovenije, pri čemer je bilo udejanjanje ukrepov za čim učinkovitejše in celovitejše obvladovanje in preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 povsem onemogočeno – razen pri tistih, ki so preprosto ostali doma. V prihodnje ne bo več tako. V nedeljo so se razmere v glavnih turističnih krajih sicer umirile, drugod pa ne kaj dosti, zato je vlada na dopisni seji sprejela zaostritev prepovedi. Tako se od polnoči pa do konca epidemije lahko gibljemo le še znotraj občine, v kateri imamo stalno ali začasno prebivališče.

Ukrepi

Ste v samoizolaciji? Ali upoštevate prav vse ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe z novim koronavirusom?

Čeprav še ni mogoče reči, kdaj bo epidemija novega koronavirusa pri nas dosegla višek, zdajšnje dogajanje ni spodbudno. Zdi se, kot da ljudje preprosto ne razumejo, kako nevarna je lahko bolezen, ki jo (sicer resda pri vsakem petem obolelem) povzroči okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, in kako velik davek bo zahtevala od celotne slovenske družbe, svoj odtis pa bo pustila prav na vsakem od nas. Zato logično vprašanje: res veste, kaj morate narediti, če vam zdravniki zaradi suma na okužbo ali zaradi blagega prebolevanja bolezni COVID-19, pri katerem hospitalizacija ni nujna, odredijo samoizolacijo, ki mora trajati 14 dni? Ste se v tem času pripravljeni držati vseh navodil, s čimer lahko preprečite širjenje okužbe in njene najbolj usodne posledice?

Ukrepi

Vlada v drastično ukrepanje, zdravniki pozivajo: »Pa kaj vam ni jasno?! Bodi doma! S tem, ko se družiš, lahko koga ubiješ! Ljudje, vi res nimate vesti!«

Vlada bo najverjetneje že danes, na dopisni seji, odhode od doma dodatno omejila. Zakaj? Zato, ker ključni problem naraščanja okužb in zbolevanja za COVID-19 korenini v navadah in razvadah, ki se jim mnogi, ne glede na epidemijo novega koronavirusa, očitno niso sposobni začasno odpovedati, ne v svoje in ne v skupno dobro. Da bi Slovenci vendarle razumeli pomen sporočila: 'Ostani doma!' in ga dosledno upoštevali, so se v zadnjem času trudili mnogi, tudi zdravniki in vsi ostali zdravstveni delavci ter bolniki, vendar opozorila očitno niso zalegla.

Ukrepi

Z zdajšnjimi zalogami zaščitne opreme bo treba zdržati do konca prihodnjega tedna

Zdravniki se v času epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 soočajo s številnimi etičnimi vprašanji. Ta so med drugim posledica nezadostne preskrbljenosti z opremo, ki je ne bi smelo primanjkovati, pa jo – tako za zaščito zdravstvenih delavcev kot tudi za zdravljenje bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Na takšno nedopustno stanje, ki ga zdaj na državni ravni resda pospešeno rešujejo, vendar celovitih rešitev v kratkem času ni mogoče pričakovati, je po izredni seji opozoril tudi glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva. Zato je strokovni vrh društva vlado pozval k urgentni zagotovitvi zaščitne opreme za zaposlene v zdravstvu, dodatnih testov za ugotavljanje okužbe in opreme za zdravljenje obolelih.

Pravice pacientov

Si starejši, nemočni in težko bolni ljudje pri nas res lahko le še narišejo pravico do prevoza na zdravljenje, ki jim lahko reši življenje?

Zdravnica Polona Campolunghi Pegan je na facebooku s podrobnim opisom nevzdržnega dogajanja, povezanega s prevozi starejših, težko bolnih, nemočnih in betežnih pacientov, sprožila pravcati revolt. Zavarovalniški nadzorniki s področja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja namreč te prevoze, ne da bi sploh poznali stanje obolelega, nemalokrat označijo kot neutemeljene in nepotrebne ter posledično finančno kaznujejo bodisi zdravnika bodisi zdravstveno ustanovo. In kdo bo odgovarjal takrat, ko bo taka birokratska presoja, ki bi dementnega bolnika, takšnega, ki se še v poznanem prostoru izgubi in ne ve, kaj je nameraval narediti, poslala kar na avtobus, morala prevzeti odgovornost za posledice? Gre za enega izmed resnih sistemskih problemov, ki bi ga že zdavnaj morali rešiti oziroma do tega sploh ne bi smelo priti.

Cepljenje

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: zakaj bolnik z marfanovim sindromom, ki ima tudi kronično pljučno bolezen, ni upravičen do cepljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je pri nas od leta 2015 na voljo kot redno (ne pa tudi obvezno) cepljenje za otroke, sicer pa je cepljenje samoplačniško; izjema so bolniki z oslabljenim delovanjem imunskega sistema in starejši, pri katerih so okužbe lahko tudi usodne. O tem smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali pred nekaj dnevi, nakar se nam je oglasil naš bralec, bolnik z marfanovim sindromom, in izpostavil zanimivo dilemo: zakaj tovrstno cepljenje ni zagotovljeno tudi bolnikom z marfanovim sindromom, ki imajo tudi katero od diagnoz, ki predstavljajo indikacijo za cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.