Pediatrija

Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike: »To delo je zagotovo svojevrsten izziv, o tem ni dvoma – ne želim pa si, da bi postalo navdih za kakršenkoli literarni izdelek«

Dobri trije meseci so minili od tedaj, ko je dr. Marko Pokorn, ki je pred tem četrt stoletja kot specialist pediatrije in infektologije skrbel za bolne otroke v sklopu Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dokaj nepričakovano vstopil še v menedžerske vode in prevzel vodenje Pediatrične klinike. Kaj strokovni direktor osrednje slovenske terciarne otroške klinike o izzivih na področju pediatrije pove ob koncu leta, ko je čas za inventuro in za pogled naprej? Kakšno sporočilo, denimo, prinaša ponovni pojav ošpic, kakšne bodo po njegovi oceni posledice naraščajočega vala nasprotovanja cepljenju in kako je z izzivi, ki jih narekujejo pomanjkanje strokovnega kadra in logistični kratki stiki, ki jim v zdravstveni sferi ni videti konca? Več o tem v video intervjuju.

Čas za spremembe

Kako z gibanjem do boljšega zdravja in hitrejšega okrevanja?

Zakaj je gibanje tako pomembno, pa naj se zanj odločamo v preventivnem ali v kurativnem smislu? O tem podrobno govori nedavno izdana brošura za bolnike z naslovom 10.000 korakov – program za aktivnejše življenje bolnikov z rakom prostate. Nasveti pa ni koristni le za (te) bolnike, ampak tako rekoč za vsakogar, ki želi dobro poskrbeti za svoje zdravje in ga čim dlje ohranjati v čim boljši kondiciji.

Ukrepi

Ali novosti, ki jih ZZZS predlaga na področju medicinskih pripomočkov, pomenijo manj ali več pravic za zavarovance?

Novosti, ki jih pripravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju medicinskih pripomočkov, v javnosti burijo duhove že pred sprejetjem. Upravičeno ali ne? Medtem ko naj bi po oceni predsednika Lekarniške zbornice Slovenije Mirana Goluba predvidene spremembe (spet) močno zmanjšale obseg pravic zavarovancev, saj naj bi se dostopnost do medicinskih pripomočkov poslabšala, pa vodstvo ZZZS Golubove navedbe zavrača kot povsem neutemeljene in zavajajoče. Zavod naj bi namreč s spremembami veljavnih aktov želel odpraviti slabosti dosedanje ureditve in izboljšati dostopnost do tovrstnih izdelkov; to naj bi med drugim potrjeval tudi podatek, da bo ZZZS na račun širitve nabora pravic do medicinskih pripomočkov v prihodnje na letni ravni namenjal skoraj deset milijonov evrov več kot doslej.

Rak

Rak prostate: »Moški ne priznamo, da nas je strah«

Danes pravijo, malo v šali, malo zares, da obstajata dve vrsti moških. V prvi skupini so tisti, ki so že imeli težave s prostato – v drugi pa oni, ki bodo te težave skorajda zagotovo izkusili, če bodo le živeli dovolj dolgo. Najresnejše in najbolj ogrožujoče obolenje prostate je rak prostate, bolezen, ki po 50. letu lahko prizadene polovico moških, s staranjem pa se delež obolelih povečuje. Tako v Sloveniji danes živi več deset tisoč moških, ki so jim postavili diagnozo rak prostate. Še vedno pa ostaja aktualno vprašanje, kako se spopasti s to boleznijo in kako jo čim hitreje in čim manj boleče premagati ter še naprej živeti kakovostno življenje – vprašanje, na katero je medicinska stroka skupaj z bolniki in združenjem Onkoman odgovarjala v novembru oziroma movembru, mesecu ozaveščanja o moškem zdravju in moških rakih (rak prostate, rak mod) pa tudi o drugih rakih, katerih pojavnost narašča, najsi gre za rak na danki in debelem črevesju, rak kože ali rak pljuč.

Starejši

»Pišemo javna pisma s predlogi za izboljšanje položaja starejših, a nam predsednik vlade sploh ne odgovarja«

»Iz katerega vira je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer dobila podatek, da na postelje v domovih čaka le približno 1000 starejših? V tabelah, ki jih plačuje in objavlja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, je podatek o aktualnih prošnjah na današnji dan bistveno drugačen – teh prošenj je 11.372!« je v izjavi za Zdravstveniportal.si opozorila predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden, ki ponedeljkov nastop resorne ministrice pred poslanci ocenjuje kot (ponovno) farso, v kateri se ponavlja že videno oziroma slišano: »Veliko govorjenja in malo povedanega.«

Sladkorna bolezen

Nove smernice za ublažitev bremena diabetesa: z radikalnim zmanjšanjem uživanja ogljikovih hidratov do bistvenega izboljšanja zdravja

Danes na Zemlji s sladkorno boleznijo živi že 425 milijonov odraslih ljudi. Vsakih pet minut nekdo v tej večstomilijonski množici doživi srčni napad. Vsakih osem sekund zaradi zapletov, povezanih z diabetesom, nekdo umre. Ker je pri diabetesu tveganje za srčni napad dvakrat večje kot pri posameznikih, ki nimajo tega kroničnega obolenja, je bilo nujno sprejetje novih strokovnih smernic za zaščito pred nastankom srčno-žilnih obolenj in z njimi povezanih zapletov pri bolnikih z diabetesom – pa tudi pri osebah, ki imajo povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Za te smernice bi lahko rekli, da so uporabne tudi nasploh, ne le v diabetologiji in kardiologiji. Kakšne spremembe prinašajo?

Zobozdravstvo

Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev

Številke o čakalnih dobah v (zobo)zdravstvu sicer niso povsem zanesljive, zagotovo pa so skrb vzbujajoče in nedopustne. Prvi prosti termin za ortodontski pregled ali za splošni zobozdravstveni pregled je na voljo čez 12 mesecev. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik upošteva povsem zastarele standarde po zeleni knjigi izpred nekaj manj kot štirideset let, poudarja predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlovič in dodaja: »Zato zobozdravniki res ne morejo biti odgovorni za nastajanje čakalnih dob, kajti te ustvarja podfinanciran, nepregleden in neenakopraven zobozdravstveni sistem, v katerem zobozdravstvena mreža ni enakomerno razporejena.«

Rak

Kaj bolnikom z rakom pljuč sporoča Alenka Artnik, najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki ji je rak vzel oba starša?

Svetovna prvakinja in rekorderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik se je s to športno disciplino začela ukvarjati pri tridesetih letih; od tedaj se zdi, da je, ko prodira v njegove globine, z morjem eno – strahu ne občuti niti takrat, ko se pljuča, ki sicer pri odraslem človeku, če bi jih razgrnili, lahko prekrijejo nogometno igrišče, globoko pod morsko gladino stisnejo zgolj na velikost pesti odraslega človeka. V teh dneh pa je najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki je zaradi raka izgubila oba starša, prevzela še eno vlogo: v novembru, mesecu ozaveščanja o raku pljuč, je postala ambasadorka kampanje Življenje s polnimi pljuči.

Starejši

Bo Slovenija s pomočjo srebrne ekonomije vendarle odpravila neživljenjske rešitve, zaradi katerih so danes seniorji porinjeni na družbeno obrobje?

Slovensko inovacijsko središče, ki mu je nedavno uspelo Slovenijo umestiti v evropsko skupnost referenčnih mest za aktivno zdravo staranje, je predstavilo vizijo, v sklopu katere bi lahko s konkretnimi inovativnimi prijemi premostili težave, ki danes tarejo slovensko družbo, v kateri je že skorajda vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Spoštovanje do seniorjev v Sloveniji namreč ni nekaj, na kar bi bili kot družba lahko ponosni. Zdi se, kot da bi pri nas s sistemskimi rešitvami poskušali doseči razčlovečenje starejših, jim onemogočiti zdravo in aktivno staranje ter jim odreči pravico, da bi še naprej po svojih močeh prispevali k boljšemu skupnemu jutri, ki si ga želimo za naše zanamce. Razmere v domovih za starejše so v tem trenutku med najbolj izstopajočimi primeri, ki potrjujejo, da je vlada kot institut izvršilne oblasti – torej tako aktualna vlada kot njene predhodnice – ubrala napačno pot, saj ta ne vodi k blaginji in blagostanju.

Ukrepi

Alkohol v Evropi vsako leto ugasne za pol Slovenije življenj. In kakšen je ta »davek« v Sloveniji?

Zaradi zlorabe alkohola v Evropi vsak dan ugasne 2500 življenj. Zaradi posledic pretiranega pitja alkohola vsako leto umre približno milijon Evropejcev. In tovrstna epidemiološka slika v Sloveniji ni nič boljša kot v drugih državah na stari celini – pravzaprav so v slovenski »mokri kulturi« številke, ki prikazujejo davek alkohola, izmerjen bodisi v izgubljenem zdravju bodisi v uničenih ali prezgodaj ugaslih življenjih, resnično skrb vzbujajoče. Na pobudo Vesne-Kerstin Petrič so o tem razpravljali tudi na nedavni konferenci Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kjer so polemiko o posledicah (pretiranega) pitja alkohola nasploh, predvsem pa med mladimi, uvrstili med izpostavljene teme.