Kaj bo torej prineslo današnje tretje branje dokumenta, ki ga je v parlamentarno obravnavo vložila Levica in ki je že doslej dodobra buril duhove, politične in strokovne? Javnost je na splošno naklonjena ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; tega naj bi po novem nadomestil obvezni pavšalni prispevek. Pa je končna rešitev, ki jo je vladna koalicija dodobra preoblikovala in pri kateri se je odstopljeni predsednik vlade do zadnjega skliceval na usklajenost z ministrom za zdravje (ki je prav tako v odstopu) in stranko LMŠ, prava – tudi glede na to, da je prav tako že odstopljeni minister za finance Andrej Bertoncelj vse do svojega odhoda opozarjal na vrzeli v zakonodajnih rešitvah, o katerih bodo danes poslanci v tretje odločali? 

Omenjena novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prinaša parcialne rešitve, ne sistemskih. Na to je ponovno opozorila tudi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger v javnem pismu, naslovljenem na poslance in poslanem v vednost tudi predsedniku vlade, predsedniku državnega sveta, ministrstvoma za zdravje in za finance, fiskalnemu svetu ter zastopnikom pravic pacientov.

Po njenem prepričanju predlog zakona prinaša veliko pasti za državljane, vključno s podaljševanjem čakalnih vrst in povečevanjem možnosti za razmah koruptivnih praks: »Je dolgoročno finančno nevzdržen in znižuje raven zdravstvene oskrbe«, poleg tega naj bi ogrozil stabilnost zdravstvenega sistema in javnih financ. Ker ne upošteva medicinske inflacije, naj bi prispeval k dodatnemu zmanjšanju pravic zavarovancev.

»Predlog zakona z umikom zdravstvenih zavarovalnic iz javnega zdravstvenega sistema zdravstvenim ustanovam zapira vrata za plačevanje storitev, ki jih zavarovalnice v svojem delu plačajo takrat, ko ZZZS po pogodbah s temi ustanovami zanje nima več potrebnega denarja. Zavarovalnice tako vsako leto plačajo približno 45 milijonov evrov zdravstvenim ustanovam, ki jim ta denar omogoči preživetje. Pri tem ni nepomembno niti dejstvo, da zavarovalnice zdravstvenim ustanovam pomagajo pri ohranjanju likvidnosti in da je njihov plačilni rok 15 dni, medtem ko ZZZS račun plačuje z bistveno večjim zamikom,« poudarja predsednica zavarovalnega združenja in dodaja, da bo navedeno že zaradi takojšnjega učinka novega zakona, če bo ta sprejet, neposredno vplivalo na podaljšanje čakalnih vrst, medtem ko bo dolgoročno tovrstni negativni učinek še izrazitejši.

Seveda je jasno, da imajo zavarovalnice, ki tržijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vse prej kot zanemarljiv poslovni interes za njegovo ohranitev – in to tudi priznavajo. Istočasno pa se po besedah Maje Krumberger strinjajo, »da je potrebna celovita reforma zdravstvenega sistema, katere cilj je izboljšanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev«. Zato so pred današnjim odločanjem v državnem zboru še enkrat potrkali na vest poslancev s pozivom k razmisleku, »ali je zaradi političnih razlogov to varnost vredno žrtvovati«.

Kakšno bo torej današnje sprejetje odločitve v trenutnih okoliščinah, v katerih se aktualna vlada poslavlja? V resnici je težko verjeti, da bo v zdajšnjih razmerah in razmerjih na aktualni politični sceni predlagana novost dobila zeleno luč. 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.