Trenutno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana zdravijo tri bolnike s pnevmokoknim meningitisom oziroma gnojnim vnetjem možganskih ovojnic, boleznijo, ki je pri starejših v kar 20-odstotnem deležu usodna. Da bi takšne zaplete v čim večji meri preprečili, stroka najbolj ogroženim priporoča zaščito s cepljenjem; to je pri nas dostopno v zdravstvenih domovih ali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), vendar je – razen pri otrocih in pri starejših s točno določenimi zdravstvenimi indikacijami – samoplačniško. Na vlogo pri nas še precej slabo poznane zaščite so opozorile predstavnice štirih vej medicine – epidemiologije, mikrobiologije, infektologije in družinske medicine: prim. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. Metka Paragi, doc. dr. Mateja Logar in doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Bakterije, ki povzročajo pnevmokokne okužbe, ima v sluznicah dihal, predvsem v nosu in v žrelu, praktično vsak človek – in pri mnogih to ne povzroča nikakršnih težav. Zaplete pa se pri tistih posameznikih, ki imajo oslabljen imunski sistem, kajti v takem primeru je sposobnost zaščite organizma pred okužbami bistveno manjša. To velja za majhne otroke, za starejše in za številne posameznike, ki imajo bodisi kronično bolezen bodisi imunsko pomanjkljivost. Otroke je od leta 2015 pred pnevmokoknimi okužbami mogoče zaščititi s cepljenjem, ki pa ni obvezno. Cepljenje je na voljo tudi za odrasle, vendar je za zdaj iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pokrito le za določene zdravstvene indikacije oziroma diagnoze. 

Zaščita s cepljenjem: dostopna da, brezplačna ne – vsaj ne za vse

Tako zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) cepljenje proti pnevmokoknim okužbam – tveganje za njihov nastanek je, na primer, pri nekom, ki ima kronično pljučno bolezen in je starejši od 65 let, kar 7,7-krat večje kot pri vrstnikih, ki nimajo tovrstne bolezni – danes krije vsem, ki imajo kronično bolezen dihal, jeter ali obtočil; sladkornim bolnikom, pri katerih je bolezen v fazi, ko potrebujejo zdravljenje; pri nevro-mišičnih bolezni, ki povečuje tveganje za aspiracijo; po odstranitvi vranice; pri boleznih in stanjih, ki slabijo imunski odziv, najsi gre za prirojeno ali pridobljeno imunsko pomanjkljivost, za končno ledvično odpoved, nefrotski sindrom, okužbo s hiv, za nekatere maligne neoplazme ter bolezni krvi in krvotvornih organov (levkemija, limfom, hodgkinova bolezen, generalizirani malignom, multipli mielom); za bolnike, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje, zdravljenje z obsevanjem ali presaditev organov.

V vseh drugih primerih je cepljenje za zaščito pred okužbami s pnevmokoki samoplačniško. Na splošno velja, da je z možnostjo za tovrstno zaščito seznanjenih malo ljudi. In zakaj je védenje o tem tako pomembno?

Do pomembnega porasta invazivnih pnevmokoknih obolenj – najpogostejša je pljučnica z bakteriemijo, z več kot 80-odstotnim deležem – pride že po 50. letu starosti, težek potek bolezni in posledični zapleti pa so pogosti med starejšimi. S starostjo narašča tudi umrljivost zaradi teh bolezni, pri čemer so najbolj ogroženi kronični bolniki, varovanci v domovih za starejše in pacienti, ki potrebujejo dolgotrajnejše zdravljenje v bolnišnici. 

S cepljenjem naj bi po zdaj dostopnih podatkih pri odraslih preprečili kar dve tretjini tovrstnih obolenj. Pljučnice, pri katerih v statistiko niso všteta obolenja, do katerih pride med zdravljenjem v bolnišnici, naj bi po podatkih študije, pred tremi leti objavljene v evropski strokovni reviji za interno medicino (European Journal of Internal Medicine), samo v Evropi povzročile stroške v višini več kot deset milijard evrov  – s cepljenjem pa bi na letni ravni lahko preprečili več kot 200.000 tovrstnih diagnoz.

Za koga je zaščita pred pnevmokoknimi okužbami življenjskega pomena?

Starejši ko je človek, večja je verjetnost, da ga bo na njegovi življenjski poti spremljala katera od kroničnih bolezni. Če gre za srčno-žilno obolenje, diabetes, astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen, za raka, za okrevanje po transplantaciji, za posameznike, ki prejemajo imunosupresivno terapijo ali za paciente, ki jih zdravijo z dializo, za kadilce ali za alkoholike, je njihovo zdravstveno stanje takšno, da je (vseživljenjska) zaščita s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam absolutno smiselna. Tako pravijo sogovornice, ki, kot poudarjajo, ne spadajo »zgolj« v krog zagovornikov cepljenja, ampak tudi same, skupaj s svojimi bližnjimi, upoštevajo tovrstna priporočila – ker vedo, kako težke posledice prebolevanja bolezni so jim na ta način prihranjene.

S cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam se je mogoče izogniti resnim, nemalokrat usodnim zapletom, kajti okužbe, ki jih povzroča pnevmokok Streptococcus pneumoniae, ne povzročijo le vnetja obnosnih votlin ali vnetja srednjega ušesa, ampak tudi pljučnico, okužbo krvi (bakteriemija, sepsa) ter vnetje možganskih ovojnic (meningitis), pri čemer se pljučnica, sepsa in meningitis, ki spadajo med hujše pnevmokokne okužbe, lahko končajo tudi s smrtjo.

In pri tem je vse prej kot zanemarljiv podatek, da je pri nas pogostost hudih pnevmokoknih okužb precej višja kot v drugih državah na stari celini, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja delež te obolevnosti precej manjšal.

Zakaj torej pri nas prihaja do takšnih odstopanj? Otrokom je cepljenje zagotovljeno – in več kot polovica staršev se danes odloči za tovrstno zaščito, ki med drugim pripomore tudi k zmanjšanju uporabe antibiotikov. Drugače pa je pri odraslih. Številni, pri katerih je bodisi zaradi osnovnega obolenja bodisi zaradi starosti tveganje večje in bi bila odločitev za tovrstno zaščito priporočljiva, s to možnostjo sploh niso seznanjeni. Po drugi strani pa bi se marsikdo odločil za zaščito s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam, vendar je cena cepljenja (strošek cepiva in storitve) zanj previsoka, kajti pri nizkih prejemkih po upokojitvi je vsak dodatni strošek odveč ...

Toda v svojem in v imenu sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva Nena Kopčavar Guček, Metka Paragi, Mateja Logar in Alenka Kraigher poudarjajo, da je to cepljenje pri odraslih, še posebno po 65. letu, res smiselno in priporočljivo. Zato bi bilo po njihovem prepričanju kritje tega stroška iz sredstev zdravstvenega zavarovanja upravičeno, kajti zaščita s cepivom proti pnevmokoknim okužbam pomembno pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek bolezni, ki jih povzročajo pnevmokoki. 

Po 65. letu se pri posameznikih, ki imajo katero od kroničnih obolenj, verjetnost za nastanek pnevmokokne okužbe poveča za nekajkrat. V primerjavi z zdravimi (v istem starostnem obdobju) je pri nekom, ki ima astmo, tveganje 5,9-krat večje, pri kronični bolezni jeter je 4,3-krat večje, 3,8-krat večje je pri srčno-žilni bolezni in 2,8-krat večje pri sladkorni bolezni. In kakšna je zaščita pri nekom, pri komur se izpostavljenost tveganju povečuje zaradi odvisnosti od alkohola ali tobačnega dima? Pri alkoholiku je tveganje (v primerjavi z zdravimi posamezniki, ki alkohola ne pijejo ali pa ga uživajo v zmernih količinah) 4,5-krat večje, medtem ko je pri kadilcu tveganje 3,9-krat večje kot pri nekadilcu.

Zaradi pnevmokokne okužbe v Evropi vsak dan zboli približno 9000 ljudi. In kako (iz)vemo, da gre za to obolenje? Med prepoznavnimi simptomi so kašelj, visoka telesna temperatura in bolečina v predelu pljuč. Če bolezen zahteva zdravljenje v bolnišnici, hospitalizacija v povprečju traja deset dni, medtem ko se okrevanje obolelega lahko vleče več tednov ali celo več mesecev. Za približno 20 odstotkov obolelih je pnevmokokna pljučnica usodna.

Raziskava med pacienti, starejšimi od 65 let

Ob tem je dr. Nena Kopčavar Guček izpostavila raziskavo Ane Marn Vodovnik, zdravnice iz Železnikov, katere mentorica je bila. V raziskavi, narejeni v sklopu specialistične naloge, je sodelovalo 254 bolnikov, starih 65 let ali več; velika večina (85,3 odstotka) jih z možnostjo za cepljenje proti pnevmokoku sploh ni bila seznanjena. Osebni zdravnik je zaščito s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam svetoval le 17 odstotkom anketiranih, medtem ko je svetovanje za cepljenje proti gripi bistveno pogostejše (63 odstotkov). Proti pnevmokoknim okužbam se je cepilo 10,4 odstotka sodelujočih v anketi – če bi jim njihov izbrani zdravnik svetoval tovrstno zaščito, pa bi se zanjo odločilo 67 odstotkov vprašanih.

Nena Kopčavar Guček poudarja, da v njihovem zdravstvenem domu letos vsi zaposleni, ki so se odločili za cepljenje proti gripi, nosijo priponke z napisom »Z menoj ste varni – cepljen sem proti gripi« – med drugim zaradi tako imenovane cepilne skepse, na katero tudi v zdravniških oziroma zdravstvenih krogih niso imuni, predvsem pa zato, da bolniki vedo, da do prenosa okužbe ne bo prišlo v okolju, v katerega so prišli po strokovno pomoč. 

Sicer pa je po oceni zdravnice družinske medicine za spremembo stališč do cepljenja, ki so v Sloveniji v precejšnjem deležu odklonilna, ključna zagotovitev dostopa do verodostojnih podatkov o glavnih in stranskih učinkih cepljenja ter natančno in etično informiranje bolnikov in javnosti – skupaj z oblikovanjem registrov, ki bi omogočili pregled nad precepljenostjo pacientov tudi ali predvsem v primeru kroničnih obolenj.

Zakaj stroka najbolj občutljivim posameznikom priporoča zaščito s cepljenjem  

Epidemiologinja, mikrobiologinja, infektologinja in družinska zdravnica o argumentih, ki po njihovem trdnem prepričanju govorijo v prid odločitvi za zaščito pred pljučnicami in še hujšimi zapleti, ki jih lahko povzročijo pnevmokokne okužbe:

Epidemiologinja prim. prof. dr. Alenka Kraigher, Sekcija za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu:
 

»Pnevmokokne okužbe so zelo pogoste, zlasti pri otrocih pa tudi pri starejših ljudeh – te bolezni lahko potekajo v zelo težki obliki, potrebno je dolgotrajno zdravljenje. Že nekaj let cepimo najmlajše otroke, v prvih mesecih življenja – zelo pomembno pa bi bilo, da bi s cepljenjem tudi v drugih starostnih obdobjih preprečili širjenje povzročitelja, ki povzroča težke bolezni.«

Mikrobiologinja dr. Metka Paragi, vodja Oddelka za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano:
 

»Za pljučnicami najbolj zbolevajo odrasli, pri katerih pa je zaščita s cepljenjem res zanemarljiva. Če se v resnici hočemo znebiti teh težkih obolenj – vsak od nas ima koga, ki je kronično bolan, pa ne umre zaradi kronične bolezni, ampak zaradi pljučnice –, je odrasle, zlasti tiste po 65. letu starosti, treba seznanjati z možnostjo cepljenja, po zaslugi katerega se lahko izognemo hudim težavam in pomembno podaljšamo življenjsko dobo.«

Infektologinja doc. dr. Mateja Logar, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana:
 

»Pnevmokokne okužbe so pogostejše v tistih skupinah, ki imajo nekoliko slabšo imunost: pri majhnih otrocih, pri katerih imunski sistem še ne deluje dobro; potem jih v bistvu ne videvamo, razen pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom; s staranjem pa se okužbe s pnevmokoki spet začnejo pojavljati v večjem številu, kajti imunski sistem začne pešati. Pomembno je, da so, tako kot otroci, cepljeni tudi starejši, po 65. letu, saj na ta način preprečimo hude okužbe – meningitise in pljučnice, ki potekajo z bakteriemijo, kar pomeni, da so bakterije v krvi in ima bolnik hude klinične znake, sepso in zaradi tega lahko tudi umre.«

Družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček, ZD Ljubljana Vič, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Ljubljana:

»Podatki tako iz Slovenije kot tudi iz drugih držav po svetu kažejo, da je cepljenje proti pnevmokokni pljučnici ne le smiselno in potrebno, ampak tudi zelo učinkovito. Opažamo pa, da je seznanjenost z možnostjo cepljenja proti pnevmokoknim okužbam skoraj trikrat manjša od seznanjenosti z možnostjo cepljenja proti gripi. Cepljenji lahko izvedemo istočasno, res pa je, da med njima obstaja bistvena razlika – cepljenje proti pnevmokoku je še vedno plačljivo, medtem ko je cepljenje proti gripi za vse v starosti nad 65 let zdaj brezplačno.«

Na začetek članka

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.