Zakaj torej bolnik z marfanovim sindromom, ki so mu diagnosticirali tudi kronično pljučno bolezen, v konkretnem primeru astmo – ta je omenjena med indikacijami za cepljenje iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v priporočilih za cepljenje pa je jasno označeno, da pri tej širši indikaciji cepljenje s polisaharidnim cepivom krije ZZZS – ni upravičen do brezplačnega cepljenja, ampak si ga mora plačati sam? Vprašanje smo naslovili na tri institucije: zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ministrstvo za zdravje in na nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), za dodatna pojasnila pa smo prosili tudi prim. prof. dr. Alenko Kraigher, eno od štirih zdravnic, ki so o vseživljenjski zaščiti s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam pri odraslih spregovorile na nedavni novinarski konferenci.

ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev v konkretnem primeru sicer ni neposredni naslovnik. Kot v imenu direkcije zavoda pojasnjuje Damjan Kos, pravico do cepljenja in postopek za uresničevanje te pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na predlog NIJZ (kot terciarne ustanove na področju cepljenja) podrobneje določi ministrstvo za zdravje v pravilniku, v katerem vsako leto na novo opredelijo program cepljenja in zaščite z zdravili. »Cepljenja proti pnevmokoknim okužbam v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ni mogoče zagotoviti upravičencem, ki jih ta pravilnik ne določa,« dodaja Kos; to je sicer jasno in logično, problem pa nastane, ker je pravilnik napisan tako, da omogoča različne interpretacije. Več o tem v nadaljevanju članka.

V pravilniku bolniki z marfanovim sindromom niso omenjeni, kajti marfanov sindrom ni kronična bolezen, ampak prirojena motnja. Omenjeni pa so posredno, saj dokument, ki je osnova za cepljenje – 'Priporočila za cepljenje odraslih in otrok, starih pet let in več, proti pnevmokoknim okužbam' –, med širšimi indikacijami navaja tudi kronične bolezni dihal in tudi astmo.

Na ministrstvu za zdravje ob tem pojasnjujejo, da »se cepljenje proti pnevmokoknim okužbam na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja izvede na podlagi zdravstvenih in epidemioloških indikacij, ki jih postavi zdravnik ustrezne specialnosti«. 

Cepljenje zaradi zdravstvenih indikacij je torej brezplačno za tiste posameznike, ki imajo anatomsko ali funkcionalno asplenijo, polžev vsadek, sum na likvorfistulo, za bolnike po presaditvi krvotvornih matičnih celic in z okrnjeno imunostjo – ter za tiste, pri katerih indikacijo postavi zdravnik, specialist določene veje medicine. 

Tovrstna zaščita je, kot so za Zdravstveniportal.si odgovorili z resornega ministrstva, priporočljiva pri kroničnih boleznih obtočil, dihal, jeter, pri sladkorni bolezni, živčno-mišični bolezni, ki povečuje tveganje za aspiracijo in pri vseh starejših od 65 let – vendar je v teh primerih storitev samoplačniška.

Toda informacija, predstavljena na nedavni novinarski konferenci, je v opreki z navedbo ministrstva. Zdravnice štirih specialnosti (epidemiologinja prim. prof. dr. Alenka Kraigher, mikrobiologinja dr. Metka Paragi, infektologinja doc. dr. Mateja Logar in družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček), ki so podrobno spregovorile o namenu in pomenu cepljenja proti pnevmokokom, zlasti pri preprečevanju najhujših, usodnih zapletov, so bile v odgovarjanju na vprašanje, komu je namenjeno brezplačno cepljenje, v pripravljenem pisnem gradivu nedvoumne.

Dr. Alenka Kraigher pa je ob izpostavljeni dilemi, na katero poskušamo odgovoriti tudi s tem člankom, naknadno pojasnila, da ZZZS bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč pokrije strošek cepljenja s polisaharidnim cepivom, medtem ko je cepljenje s konjugiranim cepivom samoplačniško.

Ker na NIJZ pripravljajo strokovna priporočila za cepljenje in navodila za izvajanje programa cepljenja, smo za nedvoumni odgovor prosili tudi odgovorne na tem inštitutu. Dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja, pravi takole: »Ker so sredstva za preventivo, vključno s cepljenjem, omejena, se indikacije za cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja skrbno pretehtajo na podlagi izsledkov raziskav in izkušenj iz drugih držav – zato, da se zaščita zagotovi predvsem tistim skupinam, ki jih te okužbe najbolj ogrožajo.«

Ker še vedno ni bilo jasnega odgovora, kako je s pravico do brezplačnega cepljenja v konkretnem primeru, smo vztrajali pri nedvoumnem pojasnilu. Iz razpredelnice, v kateri so na spletni strani NIJZ pregledno povzeta priporočila glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, je namreč razvidno, da je pri širših indikacijah – v konkretnem primeru: kronične bolezni dihal, tudi astma – cepljenje samoplačniško pri konjugiranem cepivu, pri cepljenju s polisaharidnim cepivom pa je plačnik ZZZS.  

Končni odgovor NIJZ je: »V skladu z navodili in priporočili cepljenje proti pnevmokoknim okužbam za zdaj ni brezplačno za nekoga, ki ima kronično pljučno obolenje, pač pa le za bolnike z oslabljeno imunostjo.«

Na podlagi podatkov s tiskovne konference, po katerih »ZZZS cepljenje proti pnevmokoknim okužbam plača bolnikom s kroničnimi boleznimi dihal«, in ostalih (precej raznolikih) pojasnil je mogoče sklepati, da so priporočila NIJZ glede cepljenja očitno napisana tako, da tudi na strokovni ravni omogočajo različne razlage.

Čeprav glede na vse navedeno enotne interpretacije še vedno ni, pa so v priporočilih za cepljenje med širšimi indikacijami kronične bolezni dihal – in v sklopu teh tudi astma – jasno omenjene. Zato je v takem primeru utemeljeno sklepanje, da bo zdravnik, ki zdravi pacienta s tako boleznijo, tisti, ki bo presodil, ali njegov pacient spada v skupino bolj ogroženih posameznikov – posledično pa bo jasno, ali je upravičen do brezplačne zaščite s cepljenjem ali ne. Predvsem pa bi bilo smiselno, da bi tovrstna navodila v prihodnje napisali tako, da do takšnih zapletov v povezavi s pravicami zavarovancev oziroma bolnikov sploh ne bi prihajalo.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.