Kakšne spremembe prinaša uvedba elektronskega bolniškega lista, v sklopu katere bodo do konca meseca zavarovancem oziroma pacientom še izdajali »stare« obrazce tudi v papirni obliki, medtem ko bodo po 1. februarju tiskana potrdila na voljo le še izjemoma, natisnjena na navaden bel list? Zavarovancem po zaključku bolniškega staleža ne bo več treba k zdravniku po potrdilo in ga potem dostaviti delodajalcu – vse to se bo poslej odvijalo po elektronski poti. Trenutno na ta način deluje že 99 odstotkov izvajalcev v osnovnem zdravstvu, do konca meseca pa se jim bo pri digitalizaciji postopkov, povezanih z odsotnostjo z dela zaradi bolezni, pridružilo še zadnjih šest koncesionarjev. 

Novi sistem, pri katerem so pobudniki in nosilci (ZZZS in ministrstvo za javno upravo) sodelovali z uporabniki in sproti odpravljali napake, naj bi na letni ravni pomagal prihraniti 11,5 milijona evrov; glede na to, da zdravniki v enem letu izpolnijo več kot poldrugi milijon takih obrazcev, pa naj bi bilo po zagotovilih vodstva ZZZS prihranjenega tudi veliko časa. Svoje mnenje o tem pa je za zdravstveni portal podrobneje predstavil zdravnik Dušan Baraga, eden od sodelujočih na današnji novinarski konferenci ZZZS in ministrstva za javno upravo ob predstavitvi skorajšnje celovite uvedbe elektronskega bolniškega lista.

Zdravniki so za digitalizacijo, a nujni so tudi drugi ukrepi

»Zdravniki se zavedamo, da je digitalizacija potrebna in da bosta takšna priprava bolniškega lista oziroma vodenje bolniškega staleža globalno omogočali boljše spremljanje podatkov. Razbremenitve pa bi si želeli na drugačen način, denimo tako, da bi 3-dnevni bolniški stalež lahko bolniki urejali sami, v podjetju, kjer so zaposleni – ali da bi na ravni stroke dosegli konsenz in bi del bolniškega staleža prevzeli tudi ginekologi, ki pa so prav tako zelo obremenjeni; morda bi vodenje bolniškega staleža lahko prevzela tudi medicina dela,« izpostavlja Dušan Baraga predloge, ki niso novi, vendar za zdaj niso bili deležni dovolj razumevanja, da bi jih uvedli v praksi. 

Ker se Baraga zaveda, da bo predpogoj za uvedbo takšnih sprememb tudi celovit stanovski dogovor, ki mora biti dosežen med predstavniki različnih vej medicine, poudarja, da bi bil v tem trenutku eden izmed najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje obremenitev izbranih zdravnikov na primarni ravni (v tujini dobro poznana in marsikje uveljavljena) možnost, po kateri pacientu za (do) tri dni trajajočo bolniško odsotnost ne bi bilo treba priti k zdravniku. 

»To bi olajšalo naše delo in skrajšalo časovne obremenitve. Kar pa se tiče nege pri otrocih, bi pediater oziroma otrokov izbrani zdravnik določil, koliko nege potrebuje bolni otrok, nakar bi starši sami z zavarovalnico in podjetjem, kjer so zaposleni, s pomočjo elektronskih aplikacij uredili stalež,« dodaja Dušan Baraga, ki sicer sodelovanje z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v kontekstu skupnih priprav na uvedbo elektronskega bolniškega lista ocenjuje kot dobro. »Naše pripombe in pobude so upoštevali, podaljšali smo dobo uvajanja novosti in dodatno preverili delovanje aplikacije. Ne morem reči, da se tega ne da še dodatno izboljšati, vendar je ta projekt vzor, kako bi lahko dobro sodelovali, posledično pa bi bili rezultati zagotovo boljši.«

Rudi Medved in Marjan Sušelj: Gre za pomemben korak v smeri digitalizacije zdravstva

Projekt elektronskega bolniškega lista sta sicer danes predstavila generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj in minister za javno upravo Rudi Medved s sodelavci. 

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj in minister za javno upravo Rudi Medved s sodelavci (drugi z desne: Dušan Baraga) ob predstavitvi novega projekta na področju digitalizacije zdravstva.

Po Medvedovi oceni gre v konkretnem primeru za »resnično dober projekt, tudi z vidika odpravljanja administrativnih ovir – ne le na papirju, z izračuni, ampak s konkretnimi ukrepi«. Ob tem dodaja, da bodo v prvi fazi izvajanja tega projekta prihranki na letni ravni znašali približno 11,5 milijona evrov, sčasoma pa se bodo približali znesku v višini 14 milijonov evrov. Po »odprtju digitalne ceste in poenostavljanju postopkov« pa se, tako Rudi Medved, dogajanje na ravni digitalizacije v zdravstvu oziroma v državi nasploh ne bo ustavilo; kmalu, denimo, sledi uvedba elektronske prijave poškodbe pri delu.

Tudi generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj uvedbo elektronskega bolniškega lista vidi kot pomemben korak v smeri digitalizacije slovenskega zdravstva, pri čemer se je pilotno preizkušanje, v sklopu katerega so že odpravili določene napake, odvijalo novembra in decembra lani. »Zavarovanec bo v prihodnje rešen 'poštarske vloge', kajti podatek o zaključku bolniškega staleža je zdaj takoj, ko se zapiše v sistem, že na voljo tudi delodajalcu. Ob tem pa ima zavarovanec možnost, da z digitalnim potrdilom dostopa do svojega bolniškega lista in tako preveri, ali je ta že izdan, ali je bolniški stalež odobren in ali je morda v njem tudi kakšna administrativna napaka, ki jo je potem mogoče popraviti – pa za to ne bo treba iti k zdravniku ...«

Zdravniki so v letu 2018 izdali 1.572.468 potrdil o bolniških odsotnostih, za katere ZZZS na leto odšteje približno 400 milijonov evrov, podoben znesek pa za prvih 30 dni bolniškega staleža namenijo tudi delodajalci. Zato Sušelj dodaja še nekaj številk: »»1,6 milijona obrazcev na leto je ogromno – v precejšnji meri so povezani tudi z obiskom pri zdravniku družinske ali splošne medicine. Če se bo po uvedbi elektronskega bolniškega lista obisk pri zdravnikih zmanjšal za samo pet odstotkov, bi že s tem prihranili dovolj denarja za delo osmih (8,5) ambulant družinske medicine.«

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.