Med temi boleznimi je tudi rak, s katerim se pri nas, glede na podatke registra raka, spopada vsaka četrta družina, zaradi onkološke bolezni enega od družinskih članov. V onkologiji je že spomladi, v sklopu prvega vala epidemije, prišlo do upada diagnoz; število na novo odkritih rakov, pri katerih je od pravočasnega, čim zgodnejšega odkritja bolezni lahko dobesedno odvisno življenje obolelega, se je v aprilu zmanjšalo kar za 30 odstotkov. V drugem valu epidemije, bistveno intenzivnejšem od prvega, na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana za zdaj še ne opažajo odstopanj – jih je pa, glede na izjemno naraščanje zbolelih za COVID, mogoče pričakovati.

Tudi podatki o izdanih napotnicah, s katerimi upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), potrjujejo, da je bilo spomladi (april) za onkološko obravnavo izdanih manj napotnic kot sicer; večji od upada napotnic za prve preglede je bil upad napotnic za kontrolni pregled, pri napotovanju bolnikov na onkološko genetsko testiranje pa je v tem času prišlo do tako rekoč popolne ustavitve. 

Tudi Onkološki inštitut Ljubljana poziva k spoštovanju zaščitnih ukrepov

Kasneje so se razmere izboljšale in, kot je za Zdravstveniportal.si v sredo pojasnila strokovna direktorica OI izr. prof. dr. Irena Oblak, »v tem trenutku na onkološkem inštitutu ne opažamo posebnih odstopanj. Vsa obravnava bolnikov, vključno s kontrolnimi pregledi po končanem zdravljenju, poteka nemoteno. Enako velja za presejalne programe, v katerih smo spomladi z izvajanjem storitev začasno prenehali, nato pa izpad nadoknadili s sobotnim delom in s podaljševanjem urnikov.«

Toda tudi OI ni imun na povečano število potrjenih okužb v zadnjih tednih, kar sovpada z razširjenostjo okužb med prebivalstvom, posledično pa se, zaradi povečanega števila odsotnosti, povečuje obremenitev osebja. Zato se vodstvo, skupaj z zaposlenimi na inštitutu, pridružuje pozivom zaposlenih v zdravstvu k doslednemu spoštovanju vseh epidemioloških ukrepov – da bodo zdravniki in njihovi timi lahko nemoteno skrbeli za svoje paciente.

Dogaja se to, kar je bilo še pred nekaj tedni nepredstavljivo ...

Kot pojasnjuje doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, so v Sloveniji v tem trenutku zasedene prav vse postelje za intenzivno terapijo. In ob tem ne kaže pozabiti, da ključni problem nista prostor ali oprema, ampak ustrezno usposobljeno osebje, ki zna upravljati s črpalkami in vsemi drugimi napravami ter mora bdeti nad stanjem obolelih in biti v pripravljenosti za ažurno ukrepanje 24 ur na dan. »Pri nas rezerv preprosto ni in takega kadra ni mogoče na hitro usposobiti,« dodaja zdravnica in pove, da zdaj, v reševanju nastale situacije, pripravljajo in v te enote prestavljajo kader z drugih stopenj intenzivne nege, kar je nadvse stresno – predvsem pa gre zgolj za delno, začasno rešitev ...

Zgodilo se je to, kar se je še pred nekaj tedni zdelo nepredstavljivo. Tovrstna opozorila zdravnikov, ki imajo vpogled v še vedno ne povsem razvozlano naravo novega koronavirusa, so bila takrat narekovana s sklicevanjem na izjemen pomen previdnosti in doslednosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, ki pa sta, nasprotno, povsem izginili z razumskega radarja posameznikov, ki so v tem času pospešeno kršili zaščitne ukrepe in ustvarili idealen miljé za širjenje okužb, ki ugašajo življenja.

Kako sebični smo postali kot družba, v kateri številnim ni mar za sočloveka, za starejše?

Večina tistih, ki so zboleli za težko obliko COVID-19, je imelo najmanj eno osnovno bolezen. Toda, kot je danes poudarila dr. Logarjeva: »Po okužbi se je osnovna bolezen poslabšala – umrli so zato, ker so se okužili z novim koronavirusom, sicer bi lahko živeli še naprej.« 

V tem smislu odzvanja tudi današnje opozorilo zaposlenih v zdravstvu: »Zdravstveni delavci ne razumemo več nekaterih ljudi. Ali življenja ljudi, starih 60, 70, 80 let, res niso več pomembna? Iz dneva v dan smo vse bolj zgroženi nad komentarji in odzivi, ki kažejo, kako sebični smo postali kot družba, kako številnim ni mar za sočloveka, za starejše ... Toda šteje prav vsako življenje!«

Kot je danes pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, je trenutno v domovih za starejše okuženih že 745 od skupno 19.000 varovancev; okužbe so vdrle v približno dve tretjini od skupno 102 domov. Najbolj skrb vzbujajoče so razmere v centru starejših, slepih in slabovidnih v Škofji Loki pa tudi v domu v Loki pri Zidanem mostu, kjer je okuženih že 39 zaposlenih. Ministrstvo je vodstva vseh domov opozorilo na nujni ukrep – takojšnjo izključitev prezračevalnih sistemov, ko oziroma če pride do vdora okužbe v dom, kajti prav v Loki naj bi bliskovito širjenje okužb po vsej verjetnosti zakrivila vertikalna širitev okužb s pomočjo prezračevalnega sistema ...

»Pozabljeno« bolezensko breme številnih, ki čakajo doma ...

V domovih za starejše, socialno-varstvenih zavodih in tudi ali predvsem v zdravstvenih institucijah med zaposlenimi trenutno prevladujejo utrujenost, stres, delo v podaljšanih izmenah in v ogrožujočih razmerah.

»Res je pomembno, da epidemijo čim prej ustavimo, kajti hospitalizacije COVID bolnikov so dolge, zmogljivosti se ne sproščajo dovolj hitro, da bi lahko bolnišnično zdravljenje zagotovili na novo obolelim, zato je nujno res dosledno upoštevanje zaščitnih ukrepov,« zdravnica Mateja Logar poziva vse in vsakogar k zaščiti sebe in drugih pred okužbo z virusom, ki vse postulate delovanja družbe postavlja na glavo.

Toda kako se bo odvijalo zdravljenje in reševanje življenj zdaj, ko so razmere v bolnišnicah skrajno resne, z običajnega zornega kota povsem nepredvidljive in nepredstavljive? V UKC so se odločili za pospešeno ureditev prostorov še vedno nedograjenega objekta diagnostično-terapevtskih služb (DTS), za katerega je bil sicer temeljni kamen postavljen že pred 13 leti – zato, da bo dostopnost infrastrukture (na primer zagotovitev kisika) boljša in predvsem hitrejša.

Toda, kot opozarja dr. Logarjeva, to ne pomeni, da bo Ljubljana dobila novo bolnišnico, ampak nekakšen provizorij, v katerega bo mogoče namestiti približno 100 obolelih, »kar je še vedno bistveno bolje, kot če bi bili bolnike primorani nameščati v telovadnice ali druge nebolnišnične zmogljivosti«.

Tudi dr. Nuška Čakš Jager, ki je aktualno epidemiološko sliko Slovenije predstavila v filigranskih podrobnostih, tudi v primerjavi s staro celino in svetom, kajti povsod se »število potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom drastično povečuje«, poudarja, da »nas drugi val epidemije prehiteva oziroma nam kaže zelo neprijetno sliko«. Ob tem je dr. Čakš Jager opozorila na zdravstvene stiske številnih posameznikov, ki jih zaznavajo epidemiologi. 

Mnogi si v zdajšnjih razmerah ne želijo v zdravstveno ustanovo, do zdravnika, bojijo se zapletov, v katere bi zaradi njihove osnovne bolezni lahko vodila okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, morda obupajo, ker jim ne uspe priklicati lečečega zdravnika, ali pa so prisiljeni v čakanje, ker njihovo stanje za zdaj še ni označeno kot res nujno. Čakajo ne glede na obolenje, ki je bilo že pred epidemijo del njihovega življenja, pa naj bo to diabetes, povišan krvni tlak, katera od srčno-žilnih bolezni, rak ali, na primer, obolenje dihal. 

Nekateri med njimi čakajo tako dolgo, da se njihovo bolezensko stanje izrazito poslabša, zato je nujno urgentno ukrepanje. To se ne bi smelo dogajati – pa vendar se. Zato si moramo za upočasnitev in zaustavitev drugega vala epidemije prizadevati prav vsi, od prvega do zadnjega. Kajti tudi če se v prihodnjih dneh število na novo okuženih ne bo (več) povečevalo, se bodo razmere v bolnišnicah izboljšale šele čez tri do štiri tedne.

Aktualna odslikava razsežnosti pandemije pri nas in po svetu:

Naslovna fotografija in portret Mateje Logar: STA; grafi: današnja novinarska konferenca Ukom; 

Na začetek članka

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.