»Napredki v zdravljenju pljučnega raka so v zadnjem času na vseh področjih ogromni, raziskave pa potekajo kljub epidemiji. Prihodnost je torej za naše bolnike svetla in naloga vseh nas – tako zdravstvenih delavcev kot tudi novinarjev – je, da ljudi pomirimo. Da jih pomirimo z razlogom,« poudarja doc. dr. Mirjana Rajer, specialistka onkologije z radioterapijo, ki je tudi vodja strokovnega sveta društva Onkoman. Ob tem pa zdravnica dodaja, da vendarle računa na solidarnost zdravih, pri čemer upa, da se bodo – v dobro obolelih, pri katerih je okužba z novim koronavirusom lahko usodna – do nadaljnjega strogo držali navodil glede (samo)zaščitnih ukrepov, saj tako lahko dobesedno rešijo življenja obolelih.

Po zagotovilih Mirjane Rajer, s katero smo se o razsežnostih epidemije COVID, na katere lahko z odgovornim obnašanjem vpliva prav vsakdo med nami, pogovarjali pred tremi tedni, se zdravljenje onkoloških bolnikov za zdaj še vedno odvija brez kratkih stikov, kar je ključnega pomena, kajti vsakršno prekinjanje ali prilagajanje terapije bi lahko vodilo v slabše rezultate zdravljenja.

Vsakogar, ki bi morda pri sebi zaznal težave, ki bi jih lahko povezal z rakom pljuč ali katero drugo resno boleznijo, pa zdravnica poziva, naj nikakor ne odlaša z obiskom zdravnika, ampak naj vztraja, kajti prvi obisk, ki odpre vrata v diagnostiko, je lahko ključnega pomena.

Društvo Onkoman naj bi sicer aktualno problematiko predstavilo na novinarski konferenci, ki je bila sprva prestavljena, zdaj pa je odpovedana – zaradi bolezni. Zato je predsednik društva Onkoman Gregor Pirc v zapisu opozoril, da so se v sklopu letošnjega movembra odločili izpostaviti tihega ubijalca – pljučni rak namreč spada med bolezni z najslabšo prognozo, predstavlja pa skorajda 10-odstotni delež vseh rakov. 

Za pljučnim rakom pri nas pogosteje zbolevajo (in umirajo) moški, ki z obiskom pri zdravniku pogosto oklevajo do zadnjega trenutka – pri čemer pa je čas res ključnega pomena, kajti znaki bolezni se nemalokrat pojavijo šele, ko se je bolezen že razširila po telesu.

Po zadnjih preglednih podatkih, ki so dostopni v registru raka, so leta 2017 pri nas diagnozo rak pljuč postavili 1422 obolelim (927 moškim, 495 ženskam); v istem letu je zaradi te bolezni ugasnilo 1187 življenj (798 moških, 389 žensk). V društvu Onkoman ob tem opozarjajo na učinke v času epidemije, ko se ves trud, ki se nanaša na opozarjanje o dejavnikih tveganja, kar nekako razblini, saj da danes praviloma govorimo le še o koronavirusu, medtem ko ostale bolezni ostajajo odrinjene v ozadje.

Oziroma, kot izpostavlja predsednik društva Onkoman Gregor Pirc: »Ljudje morajo biti izolirani doma, stiki so prepovedani, nekateri so že izgubili službe ... Povečale so se zdravstvene, čustvene, družinske in socialne težave, posledično se je povečala tudi poraba alkohola in cigaret. In če vemo, da je kar 80 do 90 odstotkov pljučnih rakov posledica kajenja, to preprosto ne more biti dobro.« 

Tudi to, da je za 30 odstotkov manj (diagnoz) raka, še ne pomeni, da se je zbolevnost zmanjšala. »Bolezni ni manj – manj je diagnoz, ker ljudje ne pridejo do svojega zdravnika. Žal se moramo pripraviti na to, da bo smrti zaradi raka v prihodnjih letih še več, kot jih je bilo doslej,« ocenjuje Pirc. Doc. dr. Mirjana Rajer se pri tem sklicuje na izkušnje iz tujine, ki kažejo, da se ljudje v času pandemije bojijo iti do zdravnika ali v bolnišnico, da se ne bi tam okužili, zato raje ostanejo doma in čakajo. »Res je, da je dostopnost do osebnih zdravnikov slabša, vendar je treba vztrajati, kajti od tu dalje vse poteka nemoteno – tumorska diagnostika poteka hitro, zdravljenje prav tako.« 

Od 80 do 90 odstotkov pljučnih rakov nastane kot posledica kajenja. 

Portret Gregorja Pirca: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.