Zmogljivosti bolnišnic, »rezervirane« za obolele s COVID, se še vedno pospešeno polnijo, na račun težkega prebolevanja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2, med katerim oboleli potrebujejo obravnavo v sklopu intenzivne terapije, podporo življenjskih funkcij, ki zahteva uporabo ventilatorjev, infuzijskih črpalk in perfuzorjev. In prav vsak, ki je prebolel COVID v nekoliko težji obliki, ve, da s to boleznijo ni šale, saj je zdravljenje, če se mora odvijati v sklopu intenzivne nege, izjemno zahtevno – začasni ukrep nošenja zaščitnih mask in izvajanja vseh drugih zaščitnih ukrepov, ki za zdaj ostajajo v veljavi, ni nič v primerjavi s tem.

Za zdaj so zmogljivosti zagotovljene, čeprav vsak dan poslušamo medklice vodstev bolnišnic po Sloveniji, ki se po eni strani zahvaljujejo neizmerni predanosti strokovnega kadra med delom v pogojih, ki jih narekujejo okužbe s koronavirusom, po drugi pa opozarjajo, da zdaj že kar kaskadno zbolevanje medicinskih sester in zdravnikov ne napoveduje nič dobrega.

Da bo treba še nekaj časa zdržati, je danes opozoril tudi vršilec dolžnosti direktorja splošne bolnišnice v Celju dr. Dragan Kovačić, ki je tudi sam – in prav tako njegova hčerka – prebolel COVID. »Ni bila najblažja oblika bolezni COVID. Mislil sem, da ne bom zdržal doma, da bom moral v bolnišnico – pa sem mlad, nimam drugih bolezni oziroma komorbidnih stanj, sem vitek, ukvarjam se s športom ... Ni bilo lahko. Zato vam polagam na srce: naredite vse, da ne bi zboleli!«

Kot zdravnik in vodstveni predstavnik tretje največje bolnišnice pri nas pa opozarja na dvoje: da število bolnikov s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, še vedno narašča – po drugi strani pa število obravnav zaradi drugih akutnih stanj in obolenj upada. »Skrb vzbujajoče je oboje. Medtem ko obravnave obolelih s COVID predstavljajo že 45-odstotni delež, se je po drugi strani zmanjšalo število bolnikov z akutnimi stanji, ki bi v normalnih okoliščinah prišli v bolnišnico, zdaj pa jih ni. Če zdaj nekateri med njimi ne pridejo v bolnišnico iz pretirane solidarnosti, to ni dobro – nihče, ki potrebuje strokovno pomoč, naj ne okleva!«

Stisk je veliko, ne le zaradi zdravja in kratkih stikov v zdravstvu, ampak nasploh zaradi dogajanja v družbi, ki se še dolgo ne bo vrnilo v ustaljene tirnice. 

Tudi zaradi tega je danes začel delovati telefon za psihološko podporo, v sklopu katerega bodo v času epidemije vsem, ki se spopadajo z najrazličnejšimi stiskami, kakršnih bo v času epidemije in po njej bistveno več kot prej, na brezplačni telefonski številki 080 51 00 na voljo psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Tovrstna pomoč je nastala v sodelovanju med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Rdečim križem Slovenije (RKS), društvom psihologov, slovenske krovne zveze za psihoterapijo, zaupnim telefonom Samarijan, združenjem zakonskih in družinskih terapevtov ter Zvezo prijateljev mladine Slovenije (telefon TOM), ki so si edini, da pogovor pomaga – vsak dan, 24 ur na dan.

Sicer pa naj bi se po oceni prof. dr. Bojane Beović, vodje strokovne posvetovalne skupine, ki v času epidemije deluje v sklopu ministrstva za zdravje, nekako do konca tega tedna pokazalo, ali se drugi val epidemije v resnici umirja ali (še) ne. 

Beovićeva se je danes srečala s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki ocenjuje, da smo v razmerah, ki jih narekuje epidemija novega koronavirusa, najbolj odvisni od predanosti in profesionalnosti zdravstvenega osebja. Ker pa je to, kot je znano že leta, kadrovsko zdesetkano, k čemur dodatno prispevajo še odsotnosti zaradi okužb oziroma bolezni COVID, po Pahorjevi oceni vsi skupaj lahko v pomoči stroki naredimo največ, če dosledno upoštevamo ukrepe in navodila – pristojni pa naj bi »zaposlenim v zdravstvu omogočili ustrezne pogoje za opravljanje njihovega dela, ki naj bi ga tudi primerno nagradili«.

Ilustracija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.