V pogovoru za Zdravstveniportal.si, ki je bil kratek in jedrnat, saj se mu je iz Ljubljane mudilo na dežurstvo v celjsko bolnišnico, je dr. Dragan Kovačić povedal veliko – tako o spregledovanih problemih v zdravstvu in prejkone namenoma prezrtih rešitvah kot tudi o »aferi«, ki je v zadnjih dneh dodobra pretresla Slovenijo, a doslej že marsikaj objavljenega postavila pod vprašaj.

Ob tem Dragan Kovačić poudarja: »Če bi bila v tej zgodbi skrita resna vsebina, bi na naša vrata že potrkali organi pregona. Pa jih ni, ker vedo, da gre za konstrukt.«

Kakšen je vaš pogled na reševanje problemov v zdravstvu, za katere se zdi, da jih je vedno več in da so vse bolj kompleksni?

Kljub temu, da na tem področju delam že 21 let, in da bi bil glede na stvari, ki sem jih v tem času doživel, lahko pesimističen, sem vendarle optimističen. Čakam, da bodo vodstvene strukture v zdravstvu kot tudi politiki sprožile pozitivno akcijo, v kateri bi uporabili vse razpoložljive vire – ne le v dopoldanskem času, ampak tudi popoldne in ponoči – kot množično akcijo krajšanja čakalnih dob, zaradi katerih ljudje tudi umirajo.

Mogoče bo javnost potem sprevidela, da smo ljudje, ki delamo v zdravstvu, v resnici posvečeni cilju reševanja življenj in izboljševanju dobrobiti vseh nas – in ne le usmerjeni v iskanje osebnih koristi, zbiranju nazivov in podobno, kar nam danes pripisujejo.

Kako pa na zdajšnje stanje vpliva to, da še vedno nimamo enotnega informacijskega sistema?

Slabo, kajti to zelo zaplete delo, prihaja do nevarnosti zamenjave podatkov, do zamud pri obravnavah in do tehničnih težav. Vmes se je obrnilo stoletje in nekoč se bo treba odločiti za vložek, ki bo omogočil, da bo ta vlak bolj tekoče potoval po tirnicah – in ne, da se ustavi na vsaki postaji, kjer vsakdo priklopi še svoj sistem. Danes se namreč dogaja, da na viziti delamo s štirimi računalniškimi sistemi hkrati, kar je v 21. stoletju čisti absurd.

Tu obstaja velika rezerva za posodobitev in pospešitev obravnave, ki bo potem tudi bistveno bolj prijazna pacientu.

Kako pa bi v kontekstu aktualnega dogajanja komentirali medijsko zgodbo, katere del ste tudi vi? Označili ste jo kot lažne novice – pri tem pa me predvsem zanima, kakšne so posledice takšne zgodbe za vas ne le osebno in zasebno, ampak tudi v profesionalni vlogi, ki jo opravljate kot zdravnik?

V bistvu gre za splošen pojav, ki je zadnje čase prisoten v medijskem prostoru, v sklopu katerega se akterje v zdravstvu prikazuje z negativnim predznakom. Ko pa tako zgodbo natančneje analiziraš – pa tega ne poudarjam zato, ker sem se tudi sam znašel v njej –, ugotoviš, da v njej ni vsebine. Kajti če bi bila v njej skrita resna vsebina, bi na naša vrata že potrkali organi pregona.

Toda konkretnega primera ne označujem zgolj kot lažne novice, ampak kot nekaj, kar je izjemno škodljivo, nasploh za klimo v zdravstvu kot tudi za zaupanje ljudi v zdravnike, medicinske sestre oziroma v zdravstveno osebje nasploh. Če tega zaupanja ni, so rezultati zdravljenja slabši. Kdor na tak način piše članke, mora prevzeti odgovornost za to, kar se bo zgodilo, kajti to ni šala. 

Če jaz porušim zaupanje med menoj in pacientom, nakar to vpliva na slab rezultat zdravljenja, sem odgovoren. Kaj pa novinar, če poroča neutemeljeno, brez dokazov, brez kakršnegakoli posvetovanja, brez papirjev, brez potrditve navedb? On ne bo odgovarjal za nič – in to je, kar se mene tiče, neodgovorno novinarstvo.

Pa se boste na te objave odzvali?

Ne. Naprej bom zdravil paciente. Škoda se mi zdi časa za take stvari. Ne vem, koliko časa imam še – kolikor ga imam, ga bom posvetil svojemu delu, pacientom, svojim štirim otrokom in ženi, medtem ko se na to negativo ne bom več odzival, temu ne bom posvetil niti minute svojega časa. 

Več v spodnjem videu.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.