»Ko spremljaš dogajanje po Evropi, je kristalno jasno, da se Slovenija za zdaj odlično spopada z drugim valom epidemije. Toda brez solidarnosti, iznajdljivosti in trme ne bi šlo – ali, kot je dan prej poudaril kolega iz splošne bolnišnice Celje: dokler bomo dihali, bomo pomagali vsakomur! Zato se zahvaljujem vsem, ki pomagajo, da slovenski zdravstveni sistem tudi v zdajšnjih razmerah ostaja vzdržen – in vsem, ki upoštevajo zaščitne ukrepe, za katere zdaj verjetno res vsakdo lahko razume, zakaj so ti res nujni,« poudarja kirurg Robert Carotta, ki je med drugim tudi koordinator za COVID bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje.
Kljub temu, da v drugem valu epidemije zdravljenje v bolnišnici potrebuje že več kot 1000 obolelih, bo, kot ocenjuje Carotta, po zaslugi zdajšnjega pristopa mogoče zdržati, kljub kadrovskim in logističnim težavam. »Menim, da bomo na koncu spisali zgodbo o uspehu,« pravi kirurg, ki močno upa, da v tretjem valu epidemije skupno število obolelih, ki bodo potrebovali zdravljenje v bolnišnici bodisi zaradi COVID-19 bodisi zaradi gripe, ne bo večje kot zdaj.
Na to, kakšen bo nadaljnji potek epidemije novega koronavirusa, bomo vplivali vsi, pri čemer bo ključnega pomena podatek o tolikšnem zmanjšanju okužb, da bo življenje lahko spet steklo v vsaj kolikor toliko običajnih okvirih. O tem, da bi dejavnosti, ki so zdaj še vedno »zamrznjene«, vendarle lahko spet odprle vrata, pa za zdaj še ni govora.
Tomaž Gantar: »Zdravljenje v bolnišnici smo zagotovili vsakomur«
O aktualnih razmerah v zdravstvu, ki se odvijajo po diktatu drugega vala epidemije, pa je danes podrobneje spregovoril minister za zdravje Tomaž Gantar, ki pravi, da kolikor je po eni strani še vedno zaskrbljen – tako zaradi velikega števila obolelih s COVID, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, kot zavoljo posledic te bolezni –, toliko bolj je po drugi strani vesel, da se je njegova obljuba uresničila: »Vsak bolnik, ki je v času drugega vala epidemije potreboval zdravljenje v bolnišnici, je to zdravljenje tudi dobil.«
Jasno pa je, da vzporedno prihaja do kratkih stikov pri zdravljenju drugih bolezenskih stanj, takšnih, ki zdaj morda še niso »nujna« ali »zelo nujna«, vendar se to lahko spremeni že v kratkem času. V zadnjem obdobju je na račun večjega priliva obolelih s COVID moralo priti do zmanjševanja rednih programov – zato minister poudarja, da bo mirnejši šele, ko bo število tistih, ki bodo končali z zdravljenjem v bolnišnici, preseglo število na novo hospitaliziranih.
Vrh drugega vala naj bi sicer predvidoma dosegli konec tega tedna, vendar za zdaj še ni mogoče govoriti o omilitvi ukrepov, s katerimi Slovenija preprečuje širitev koronavirusnih okužb. »Še vedno nismo v situaciji, ki bi bila z vidika delovanja zdravstvenega sistema lažje obvladljiva,« poudarja Tomaž Gantar. Dosedanji učinki, ki nakazujejo izboljšanje, so tako prvenstveno pomembni zato, da bi lahko ponovno stekla obravnava vseh bolnikov, tudi tistih, ki so zdaj prisiljeni na čakanje v negotovosti.
Hitra testiranja in cepljenje proti gripi – kriteriji
Če je Slovenija v prvem valu epidemije imela le 16 vstopnih točk (med drugim tudi na račun izrazitega pomanjkanja zaščitne opreme), je danes drugače. Teh točk je za zdaj 50, v načrtu je odpiranje novih, dodatnih, tudi na račun prekinitve nenujnih preventivnih programov – »da bi vsak, ki ima znake respiratornega obolenja ali je imel tvegan kontakt, opravil testiranje najkasneje v roku 24 ur,« poudarja minister, ki napoveduje skorajšnjo uvedbo testiranj s hitrimi testi.
Za ta testiranja je strokovna svetovalna skupina, ki jo vodi prof. dr. Bojana Beović, že pripravila kriterije, v sklopu katerih naj bi, tako minister, dvakrat na teden testirali zaposlene v tako imenovani kritični infrastrukturi – od zaposlenih v zdravstvu in domovih za starejše do policistov in članov civilne zaščite.
Podobno je tudi pri cepljenju proti gripi. Število odmerkov cepiva je namreč omejeno, kajti Slovenija je cepivo po ustaljenih postopkih naročila lani maja, ko se nikomur niti sanjalo ni, kako močno se nam bo v bližnji prihodnosti življenje spremenilo na račun okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. Prednost pri cepljenju proti okužbi z virusom influence bodo imeli predstavniki prej omenjenih skupin ter starejši od 65 let in posamezniki s kroničnimi obolenji, ki jih bolezen COVID najbolj ogroža, čeprav v teh dneh v bolnišnicah zdravijo tudi številne mlajše, tudi otroke.
Fotografije – intenzivna nega: UKC Ljubljana; Robert Carotta, Tomaž Gantar in grafi: posnetek zaslona med današnjo novinarsko konferenco (Ukom)
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
