Jasno je, da do podobnih situacij prihaja tudi povsod drugod po Sloveniji – porast okužb pa je odvisen od tega, ali je v širjenje okužb vključen tako imenovani superprenašalec ali ne. »Druženje  je v razmerah epidemije novega koronavirusa res zelo problematično, superprenašalstvo pa je morda spregledano ključno dejstvo,« ocenjuje klinična mikrobiologinja in epidemiologinja Irena Grmek Košnik, pri čemer opozori na novejše strokovne članke o pandemiji, ki potrjujejo, da superprenašalci lahko širijo izjemne količine virusa.

Tako se je, denimo, v odmevnem primeru v tujini zgodilo, da se je zaradi okužene pevke v cerkvi novi koronavirus prenesel na 5000 ljudi. Če pa je med superprenašalci okuženi kolesar, ni odveč vedeti, da se virus z njega med kolesarjenjem lahko širi tudi do 20 metrov daleč. 

»Superprenašalec je lahko vsakdo med nami. In zato je epidemiologija pred resnimi problemi. Potrebujemo pomoč informacijske tehnologije, aplikacije Ostani zdrav, ki bi morala biti obvezna,« je prepričana predstavnica NIJZ, ki si veliko obeta tudi od hitrih antigenskih testov, s katerimi bo že v tem ali najkasneje v prihodnjem tednu mogoče identificirati superprenašalce.

S konkretnimi primeri o tem, v kako veliko zagato celotno sodobno družbo, ne le medicinsko stroko, spravlja epidemija koronavirusa SARS-CoV-2, je doc. dr. Irena Grmek Košnik zdaj veljavne ukrepe ocenila kot »popolnoma sorazmerne s situacijo, v kateri smo se znašli«. Zaprtje občinskih meja se ji zdi nujno in smiselno, »učinki so že opazni«.

Na obzorju umirjanje drugega vala – in potem kmalu še tretji val?

Ker krivulja epidemije traja od osem do 12 tednov, Grmek Košnikova ocenjuje, da smo v Sloveniji najverjetneje začeli dosegati plato, zato »v naslednjem obdobju lahko pričakujemo upad okužb«. 

Vendar pa izzivom ni videti konca, kajti sledil bo tudi tretji val epidemije COVID, ki se bo najverjetneje pokril z obdobjem gripe. Po oceni epidemiologinje, ki je tudi članica strokovne svetovalne skupine, ki jo pri ministrstvu za zdravje vodi prof. dr. Bojana Beović, bo konec tretjega vala – »za katerega upamo, da ga ne bo, vendar obstaja velika verjetnost, da se mu ne bomo mogli izogniti« – nastopil šele s precepljenostjo.

Sicer pa tudi doc. dr. Irena Grmek Košnik opozarja na hude posledice, ki jih bo epidemija imela za družbo in za gospodarstvo, posledice, ki se bodo odrazile na psihi pa tudi na manku pridobljenega znanja v času okrnjenega šolanja ... »Izrazito se je poslabšala kakovost našega življenja, zato se moramo res vsi potruditi, da se bo življenje začelo čim prej čim bolj normalno odvijati. Toda to bomo lahko dosegli le z uporabo aplikacije in z množičnim testiranjem.«

Zaradi aktualne in akutne situacije na Gorenjskem je dr. Grmek Košnikova danes sodelovala tudi na video-konferenčnem kriznem sestanku s predstavniki splošne bolnišnice na Jesenicah – razmere, v katerih delajo tamkajšnji strokovni timi, smo na zdravstvenem portalu predstavili minuli ponedeljek.

Da je stanje trenutno najbolj kritično v bolnišnicah, na oddelkih, kjer zdravijo najteže bolne s COVID-19 – medtem ko so ostali hudo oziroma kritično bolni pacienti z drugimi obolenji hospitalizirani na drugih, strogo ločenih oddelkih oziroma stavbah –, je znano. 

Aktualno epidemiološko sliko za Gorenjsko, ki jo objavljamo v nadaljevanju, je pripravil urad vlade za komuniciranje (Ukom).

Kaj kažejo pregledni podatki 12 bolnišnic za akutno oskrbo?

Kakšen je trend na tem področju, je razvidno iz statistike mreže EPISARI, v sklopu katere naj bi sodelovale vse bolnišnice za akutno oskrbo, povezane v nacionalno mrežo EPISARI, namenjeno epidemiološkemu spremljanju resnih akutnih respiratornih infekcij (angl. SARI – severe acute respiratory infection). 

Zadnje podatke (za obdobje od 18. do 25. oktobra) je posredovalo 12 bolnišnic za akutno oskrbo – in najnovejšo epidemiološko sliko, dobljeno na tej osnovi, ki odslikuje tudi dogajanje v zadnjih 12 tednih, je zdravnik za obvladovanje bolnišničnih okužb v jeseniški splošni bolnišnici Matej Dolenc komentiral takole: »Rezultati so pričakovani, gredo v smer, ki sem jo nakazal v pogovoru za Zdravstveniportal.si minuli ponedeljek – in so slabši kot pretekli teden. Žal niso popolni, ker UKC Ljubljana in še dve bolnišnici ne poročajo več o bolnikih, ki jih obravnavajo. Številke iz UKC Ljubljana bi namreč pomembno vplivale na grafe, ki jih objavlja NIJZ.« 

Ob tem pa specialist splošne kirurgije Matej Dolenc, ki je skupaj s kolegico zbiranju in preverjanju podatkov o COVID razmerah v jeseniški bolnišnici namenil več kot osem ur, poudarja, da povsem razume tovrstno neodzivnost ljubljanskega UKC, kjer osebje, ki skrbi za COVID bolnike, preprosto nima časa, služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pa tudi ne zmore obdelati vseh podatkov. »Sicer pa pričakujem, da se bodo številke zmanjšale v dveh tednih – če bo ljudstvo upoštevalo priporočila,« dodaja.

Čeprav podatki iz UKC Ljubljana pa tudi splošnih bolnišnic v Murski Soboti in Izoli niso vključeni v epidemiološko spremljanje resnih akutnih okužb dihal, torej tudi COVID-19, so informacije, ki so jih pripravile in zbrale druge bolnišnice – UKC Maribor, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, splošne bolnišnice iz Trbovelj, Slovenj Gradca, Novega mesta, Ptuja, Celja, Nove Gorice, Jesenic in Brežic ter bolnišnici Sežana in Topolšica, povedne. Zato v sklopu članka objavljamo grafe, ki jih za mrežo EPISARI pripravlja NIJZ.

Povezava na dokument NIJZ

Portret Irene Grmek Košnik: STA; portret Mateja Dolenca: Diana Zajec; grafi: Ukom

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.