Revolt

Kako premagati križe slovenskega zdravstva?

Sicer je res, da Slovence povezujejo stiske ljudi, toda tovrstnih stisk je zdaj, vsaj v povezavi z zdravstvom, preprosto preveč. Izrazito nelagodje in upravičeno jezo vzbuja nemoč slehernikov, ki zbolijo, a nimajo niti osebnega zdravnika, ki bi jim pomagal na diagnostični poti skozi vse poti in stranpoti zdravstvenega sistema, v skrbi za čimprejšnjo postavitev pravilne diagnoze in začetek zdravljenja. Na tej ravni je slovenski zdravstveni sistem zdaj resnično klonil – kar se v zadnjem obdobju vsaj z dogajanjem v prestolnici odraža na način, ki ga je mogoče enačiti z razčlovečenjem. S ponižanjem množice posameznikov, ki so – ne po lastni krivdi – ostali brez osebnega zdravnika, nakar so v zadnjih dneh v nepreglednih vrstah čakali na možnost, da podpišejo dokument o izbiri novega osebnega zdravnika.

Revolt

Zdravniki in medicinske sestre: v nevzdržnih razmerah vztrajajo le še zaradi odgovornosti do pacientov

»Zaradi odgovornosti, ki jo čutimo do svojih pacientov, vztrajamo v nevzdržnih razmerah, ki jih je epidemija še dodatno poslabšala in povsem razgalila,« poudarjajo zdravniki družinske medicine – tisti, ki nadaljujejo z delom v vztrajno razpadajoči mreži timov v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Težave niso nove, niso vzniknile v zadnjem letu, dveh ali treh, ampak se kopičijo že desetletja in niso akutne le na območju prestolnice, ampak povsod po Sloveniji, tudi ali predvsem na odročnih območjih, kjer so ljudje že v preteklosti imeli velike težave s pravočasno zdravstveno oskrbo. Celovitih sistemskih ukrepov kljub številnim apelom in peticijam ni bilo in posledice so tu. K njihovi odpravi pa, resnici na ljubo, ne bo pripomoglo pozivanje civilne družbe k zagotovitvi oziroma vrnitvi osnovnih zdravstveno-varstvenih pravic vsem pacientom, ki so ostali brez osebnega zdravnika, ampak zgolj takojšnje in res skrbno domišljeno ukrepanje odgovornih.

Revolt

Zdravstvo potaplja politika, ne zdravniki in medicinske sestre

»Ostro zavračamo namigovanja politike, da smo zdravniki odgovorni za slab javno-zdravstveni sistem in za neučinkovitost politike na tem področju v zadnjih letih in desetletjih. Sami namreč v tem sistemu že (pre)dolgo delamo prek vseh strokovnih in osebnih zmožnosti; vsak dan se z zadnjimi atomi moči borimo, da pacientom v danih razmerah zagotovimo kolikor je le mogoče dobro obravnavo – te pa prav zaradi napačne zdravstvene politike in politikov, ki ne poznajo resničnega stanja, pogosto ni več možno zagotoviti. Grozljivo je, da smo ob tem priča postopni normalizaciji neprofesionalnega obnašanja in izjav ministrov in s tem hujskanja množic proti točno določeni poklicni skupini – zdravnikom.«

Revolt

Nam bo skok v leto 2023 že v januarju prinesel stavko zdravnikov, morda tudi medicinskih sester?

Leto 2023, ki se pospešeno približuje, bo prineslo nemalo presenečenj. Eno od teh bo, že v januarju, tudi zdravniška stavka. Odločitev za stavko je, kot pravijo zdravniki, odraz nezadovoljstva nad neustreznim reševanjem nedopustnih razmer v zdravstveni sferi, ki izrazito vplivajo tudi na nedostopnost zdravstvenih storitev ter na njihovo kakovost in varnost. Kot vse kaže, pa ni nemogoče, da se bodo za protest v obliki stavke odločile tudi medicinske sestre, nezadovoljne z vladnim pokroviteljskim »lepljenjem obližev«, pri katerem ponovno ostaja spregledan že doslej najslabše ovrednoteni kader v zdravstveni negi.

Reforma

»Ne pozabimo: brez zdravnikov in medicinskih sester zdravstvenega sistema ne bo!«

»Za bolnike z rakom je v Sloveniji, gledano na splošno, dobro poskrbljeno, vendar izzivov ne zmanjka. Med glavnimi je (pre)dolga pot do diagnoze in do začetka specialistične obravnave. Dostop do osnovnega zdravstva je slab, kakovost in varnost se občutno krhata, saj se dogaja, da, na primer, bolnik med prejemanjem onkološkega zdravljenja izgubi osebnega zdravnika. Seveda pomagamo, vendar je nujna sistemska ureditev tega problema, nujna je zagotovitev dostopnosti do primarnega zdravstvenega varstva, ki je vstopna točka v zdravstveni sistem, vendar je zdaj močno okrnjena. Na področju onkologije sistemsko še vedno ni poskrbljeno za celostno rehabilitacijo, bolniki z rakom nimajo na voljo poklicne in zaposlitvene rehabilitacije ... Državni program za obvladovanje raka je sicer odličen, predvideva izvrstne rešitve, tako glede rehabilitacije kot paliativne oskrbe, vendar manjka izvedba.«

Nujna stanja

»V tujini niso neumni, zato imajo namenske reševalne helikopterje, ki so cenejši, hitrejši, okretnejši – pri nas pa so že sicer slabo stanje v zadnjem času z 'izboljšavo' aktivacije še dodatno poslabšali!«

Robert Sabol, diplomirani zdravstvenik, je že več kot tri desetletja reševalec. Svoje poslanstvo uresničuje v sklopu Reševalne postaje UKC Ljubljana; bil je tudi prvi reševalec motorist na Slovenskem, strokovno pot je nadgradil s pridobitvijo evropske licence za helikoptersko reševanje. Postaja pa tudi sinonim prizadevanj za ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), saj ta pri nas nima ustreznih okvirov, ki bi stroki zagotavljali celovito podporo pri reševanju življenj. Reševalni časi ostajajo predolgi, zato veliko preveč ljudi z akutnimi stanji – pa naj gre za infarkt ali možgansko kap ali poškodbo –, ki bi jih bilo sicer mogoče rešiti, na žalost umre. Dolgoletna opozarjanja niso obrodila sadov, Slovenija še vedno nima namenskega reševalnega helikopterja, razmere pa so se, kar je povsem neverjetno, v zadnjem času še poslabšale. O tem in o že pripravljenem predlogu za ureditev tega za slovensko družbo vitalnega področja, o dobrih praksah v tujini pa tudi o sanjah Slovenije, da bi postala druga Švica, sva se pogovarjala z Robertom Sabolom, prejemnikom odličja »reševalec NMP leta 2021«, ki pričakuje takojšnjo odzivnost najbolj poklicanih – in pri tem prst uperja v premiera in v ministra za zdravje.

Varnost in kakovost

Bo tudi Slovenija sledila zgledu 12 članic EU, kjer lekarniški farmacevti lahko predpišejo zdravilo ali cepijo proti gripi?

Vsi kronični bolniki, ki zaradi osnovne in pridruženih bolezni jemljejo večje število zdravil, bi morali imeti pravico do podrobnega pregleda terapije in morebitnega součinkovanja zdravil, saj je tako mogoče zagotoviti ne le varnejše jemanje zdravil, ampak tudi boljše izide zdravljenja, nenazadnje pa bi se posledično zmanjšala še količina neporabljenih, zavrženih zdravil. To je le eden od ciljev, ki jih ob 30-letnici delovanja Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) izpostavlja predsednica zbornice mag. Darja Potočnik Benčič. Želi si, da bi tudi pri nas sledili vzoru dvanajsterice članic EU, kjer so tudi lekarniškim farmacevtom omogočili izvajanje nekaterih storitev, ki so pri nas zgolj v domeni zdravnikov, a se obenem zaveda, da Slovenijo do takšne rešitve čaka še dolga pot. Na področju lekarništva je namreč kopica nujnejših izzivov, ki prednostno čakajo na dialog z resornim ministr(stv)om.

Reforma

»Ko se ne bomo več pogovarjali o tem, ali zdravstveni zavodi sploh vodijo čakalne sezname, se bomo lahko začeli pogovarjati zgolj in samo o zadovoljnem pacientu, o dobro opravljeni storitvi, o skrbi za bolnika ...«

Da zdravstvena politika že vrsto let tako ali drugače, hote ali nehote – z ohranjanjem nedopustnih razmer za delo s pacienti, okoliščin, v katerih se prostor za zagotavljanje res celovite, kakovostne in varne obravnave vse bolj oži – pospešuje privatizacijo javnega zdravstva, je znano. Danes, ko se razmere in razmerja med bolniki, zdravniki in ostalimi strokovnimi profili, zaposlenimi v zdravstvu, ter zdravstveno politiko opazno zaostrujejo, Slovensko zdravniško društvo javno svari pred nepopravljivimi posledicami tega, da zdravnik vse bolj postaja uradnik, ki mora iz meseca v mesec povečevati svojo produktivnost – predvsem na področju birokracije, kajti po njihovi oceni je »proces prišel do skrajnega roba, od koder ne bo več poti nazaj v kakovostno, dostopno in solidarno javno zdravstvo.«

Varnost in kakovost

Ko zdravstveni sistem po strokovni plati še deluje, po človeški, subtilni, empatični plati pa ne, se zgodijo stvari, ki se ne bi smele zgoditi – in se ne smejo nikoli več ponoviti!

Človečnost, predanost, skrbnost, natančnost in strokovnost. Teh pet atributov mora, ne glede na sistemske danosti, negotovosti, pomanjkljivosti in nepravilnosti, zaznamovati delo vsakogar med nami – predvsem pa tistih, ki so se odločili, da bodo svoje poklicno življenje posvetili nudenju pomoči nemočnim, zdravljenju obolelih in reševanju življenj. Zaposleni v zdravstvu, zdravniki in medicinske sestre ter vsi ostali strokovni profili, od prvega do zadnjega, s katerimi se pacienti in njihovi svojci srečujejo v zdravstvenih ustanovah, nikoli ne bi smeli pozabiti na empatijo ali prezreti ključnih elementov, ki so osnova za kakovost in varnost obravnave. Ti momenti so bili v aktualnem primeru, ki je narekoval današnji odstop celotnega vodstva Splošne bolnišnice Celje, v celoti prezrti. Sistem, ki bi moral delovati čim bolj nemoteno, tudi s pomočjo natančno določenih protokolov – navsezadnje medicino z razlogom primerjajo z letalstvom, kjer vsaka, še tako neznatna napaka lahko predstavlja neizmerno tveganje in povzroči nepopravljivo katastrofo –, je v konkretnem, resnično tragičnem primeru odpovedal na celi črti.

Reforma

»Urejanje zdravstva ne bo preprosto, kajti v ozadju so lobiji, ki si ne želijo sprememb, saj je v urejenem sistemu bistveno teže ribariti v kalnem«

Dr. Erik Brecelj ni le kirurg, kajti že leta vihti tudi družbeno-kritični, analitični skalpel, s katerim si je med prvimi drznil zarezati v najbolj bolno tkivo naše družbe, v preplet žilja in živčevja korupcijskih hobotnic, ki od denarja, sicer namenjenega zdravstvu oziroma bolnikom, v nekakšni neprepoznavni in neotipljivi, vendar izrazito prisotni obliki nadvse udobno živijo – in si, jasno, ne želijo nikakršnih sprememb. Do teh pa mora pospešeno priti, kajti aktualne razmere v zdravstvu nikakor niso optimalne. Številnih kadrovsko-logističnih kratkih stikov, ki so jim izpostavljeni tako pacienti kot zaposleni in ki izrazito vplivajo na kakovost in varnost, predvsem pa na ažurnost dela v zdravstveno-varstveni sferi, ni mogoče sanirati zgolj z dodatnim financiranjem, ampak je nujna radikalna sprememba sistemskega ustroja; ta mora upoštevati vse nove razsežnosti, vključno z dokaj spremenjeno patologijo slovenstva, in odločno sanirati neustrezne razmere in razmerja na tem področju.