»Želimo priti do ažuriranih, verodostojnih, digitalno podprtih čakalnih seznamov, saj bomo tako lahko onemogočili napake in preprečili kopičenje tako izrazito neverodostojnih podatkov, s kakršnimi se soočamo danes,« poudarja minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki podatek, po katerem je danes med čakajočimi 5000 pacientov, ki čakajo na zdravstveno storitev, označeno kot »ostalo«, ocenjuje kot nekaj povsem nedopustnega. Zato zagotavlja, da v prihodnje »o čakalnih dobah ne bomo več govorili 'prek palca', ampak se bomo oprli na podatkovno znanost; naloga ministrstva je, da zagotovi dovolj kadra, zlasti na področjih, kjer so zaradi slabe kadrovske pokritosti čakalne dobe nesprejemljivo dolge – in končni rezultat bo zdravstvena reforma.«

Analiza, ki so jo pripravili na ministrstvu za zdravje, je 20-stranski vsebinski siže sicer že sproti prepoznanih in v praksi potrjenih kratkih stikov pri dostopanju do zdravstvenih storitev in posledičnega daljšanja že tako ali tako nedopustno dolgih čakalnih vrst bo predvsem orodje za prečiščenje čakalnih seznamov. 

Ti so postali nepregledna zmešnjava, čakalne dobe pa logična posledica takšnega stanja – in, seveda, tudi stalno slabšajočih se razmer v zdravstveni sferi, zlasti na račun odhajanja medicinskih sester in zdravnikov iz zdravstvenih ustanov, v katerih ti niso imeli več pogojev za ažurno, kakovostno, varno in celovito opravljanje storitev, ki morajo biti sinonim za reševanje oziroma ohranjanje življenj. In v tem kontekstu pacienti zagotovo niso tisti, ki bi jim bilo mogoče naprtiti krivdo za nastalo stanje – kljub temu, da so nekateri posamezniki še vedno za eno in isto storitev naročeni pri različnih izvajalcih (kar naj bi sistem, če bi pravilno deloval, že v osnovi onemogočal), in kljub temu, da nekateri pacienti storitev, na katero so naročeni, tik pred zdajci odpovedo. 

Zdravljenje čakalnih vrst, rak rane slovenskega zdravstva

»Že pred epidemijo so bile čakalne vrste rak rana slovenskega zdravstva. Analiza, s katero smo želeli prikazati vpliv izbruha in širjenja COVID-19 na opravljanje zdravstvenih storitev, je pokazala, kaj nas čaka v prihodnjih nekaj letih, ko se bo bumerang strategije pri obvladovanju pandemije vrnil v zdravstvo z vso silo,« predvideva minister Danijel Bešič Loredan. 

In posledic ne bo malo. Pri operativnih posegih, ki so jih vzeli pod drobnogled – artroskopije, zamenjava kolka, zamenjava kolena, operacija žolčnih kamnov –, številke sicer niso drastične, a 15-odstotni izpad pomeni, da je, na primer, med epidemijo približno 1000 pacientov ostalo brez operacije, med katero bi jim zamenjali kolk ter tako pripomogli k bistvenemu izboljšanju kakovosti življenja. In podobno je bilo tudi v drugih vejah medicine, pri drugih bolezenskih težavah ...

»Soočiti se bomo morali tudi s podatkom, koliko manj rakavih obolenj je bilo odkritih v tem obdobju. Nujna bo okrepitev zdravstvenega sistema – bistveno bolj, kot v letu 2019, da bomo vsem pacientom, ki so bili v letih 2020 in 2021 prikrajšani, do leta 2025 lahko zagotovili ustrezno obravnavo. Zato je pomembno, da imamo ažurirane sezname čakalnih vrst, delujoče e-zdravje, e-naročanje, e-zvem in vse, kar spada zraven. COVID-19 je pomembno vplival na izvajanje zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva – in temu želimo na ministrstvu za zdravje posvetiti posebno pozornost zdaj in v prihodnjih treh letih, saj bomo samo tako zagotovili tisto, kar je naša naloga: dostopnost do zdravstvenega varstva vsem. Poskrbeti želimo tudi za dolgoročne posledice bolezni COVID in za rehabilitacijo teh bolnikov, kar bomo med drugim umestili v splošni dogovor za leto 2023 kot novo entiteto v slovenskem zdravstvenem sistemu. Zato delamo zdaj vse to, kar smo obljubili – korak za korakom,« zagotavlja minister za zdravje.

So za nedopustno dolge čakalne vrste res odgovorni tudi pacienti?

Trenutno pa se ekipa resornega ministrstva pobliže seznanja s težavami, ki jih v 21. stoletju preprosto ne bi smelo biti, a so v zdravstveno-sistemski praksi še vedno močno zakoreninjene.

Kot pojasnjuje dr. Alenka Kolar, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, bo najprej treba temeljito prečistiti čakalne sezname, »kajti trenutno ne vemo, kje smo – in kako naj potem vemo, kam gremo?«. 

Ko se je lotila preverjanja in analize, je, kot pravi, takoj zaznala velika odstopanja v sistemu, tudi takšne napake, do katerih na noben način ne bi smelo priti.

»Osnovni šifrant čakalnih seznamov je vrsta zdravstvenih storitev (VZS); ta je kot artikel za naročilo, ki ga na koncu ovrednoti ZZZS kot plačnik. Trenutno imamo pri nas 1586 VZS-jev, od teh je 500 praznih – nihče ne čaka, ni napotnic z različnimi stopnjami nujnosti. Imamo pa tudi nesrečno VZS, poimenovano »ostalo«, na katero čaka 5000 pacientov. In verjetno noben bog ne ve, kaj je tisto »ostalo«, na kar čakajo. To je absolutna informacijska napaka!« je prepričana dr. Kolar, ki se strinja, da bo šifrant, ki določa vrste zdravstvenih storitev, nujno treba popraviti.

Ker vsebina takšnega šifranta ni IT-jevski izziv, bo za to morala poskrbeti medicinska stroka. Kot poudarja tudi minister, bodo vrste zdravstvenih storitev na novo opredelili s pomočjo zdravniške zbornice, razširjenih strokovnih kolegijev (RSK) in zdravstvenega sveta.

Kar se tiče nastale zmešnjave na področju čakalnih seznamov in čakalnih dob, pa je odgovornost za to po prepričanju Alenke Kolar deljena. »Pacienti sigurno nosijo določeno odgovornost za nastalo stanje, kajti iz podatkov vidimo, da je veliko napotnic še vedno napisanih 'na zalogo' in na zahtevo pacientov. Govorila sem z enim od predstojnikov v splošni bolnišnici v Trbovljah, ki pravi, da 20 odstotkov pacientov ne pride na poseg, na katerega so naročeni – kljub temu, da jih pokličejo. In zato nekdo drug ne pride dovolj hitro na vrsto. To, da se nekateri želijo naročiti pri točno določenem zdravniku ali na točno določen termin, pa ni sistemska čakalna vrsta; v takem primeru je čakanje bolnikova izbira. Na ginekološki kliniki pa, denimo, pravijo, da se ženske poleti nočejo operirati, ker so na dopustu, zato se kljub temu, da so na voljo ekipe in logistika, s posegi čaka na september in oktober.«

Zato je po njeni oceni eden od prijemov, ki bodo pripomogli k izboljšanju razmer, s pomočjo informacijske tehnologije omogočiti pravočasno in enostavno odjavo od rezerviranega termina. »To je sicer mogoče že zdaj, vendar so izvajalci, vsaj občasno, zelo neodzivni, zato se ni mogoče odjaviti pravočasno. Trenutno je v čakalnih vrstah 1.005.200 zapisov – čaka pa nekaj manj kot 619.000 ljudi. Tudi če predvidevamo, da nekateri za isto vrsto storitve čakajo dvakrat, pa v resnici ne vemo, koliko ljudi je trenutno v čakalnih vrstah in na katere storitve čakajo.«

Kaj in zakaj je narobe? 

Vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu opozarja na podatke, po katerih so v trboveljski splošni bolnišnici leta 1995 opravili od 200 do 300 ultrazvokov srca, čakalna doba je bila tri mesece, medtem ko zdaj opravijo 4000 tovrstnih preiskav letno, čakalna doba pa je leto dni. »Kaj je narobe? Kako, da se je število teh pregledov tako povečalo?« Odgovor je najverjetneje dokaj preprost: slovenska populacija se je v tem času izrazito postarala, demografska piramida se je obrnila na glavo; spremenil se ni le način življenja, ki prinaša izrazite obremenitve v smislu stresa in povečanja duševnih stisk, spremenila se je tudi patologija slovenstva ... 

Pri raziskovanju odgovornosti zdravstvenih zavodov in njihovih vodstev pa se dr. Alenka Kolar sprašuje: »Kako dobro sodelujejo z lastnimi programskimi hišami in popravljajo napake, do katerih prihaja? Koliko različnih informacijskih sistemov, ki jih dobivajo od istega dobavitelja, je v bolnišnicah, kjer se ne morejo uskladiti niti pri šifrantih, zato jim podjetje, ki zagotavlja programsko opremo, določeni popravek lahko proda tudi 23-krat?« Ta del odgovornosti pa se že nanaša na doslej najbolj nedotakljivo paradigmo v našem zdravstvu, med drugim povezano s preprečevanjem korupcije in preplačevanja materiala, medicinskega in drugega.

Tu naj bi v prihodnje pomembno vlogo odigral republiški urad za nadzor, kakovost in investicije, ki ga kot vršilec dolžnosti vodi ministrov osebni svetovalec Aleš Šabeder. Kot pravi, je bistvena vloga urada spopadanje s težavami na tem področju, ki niso nove, in sicer »v izvedbenem in nadzornem delu. Zato smo se lotili spreminjanja oziroma dopolnitve pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih vrst. V izvedbenem delu pa bomo prek svetov zavodov in vodstev bolnišnic v prakso prenašali aktivnosti, ki jih bo pripravila strokovna ekipa. Kar se tiče nadzora, bo v prihodnjem mesecu del zdravstvenih inšpektorjev z republiškega zdravstvenega inšpektorata prešel na urad, kjer bodo skrbeli za nadzor nad čakalnimi seznami.«

Proti komu bo v iskanju odgovornosti na koncu uperjen prst?

Tako so zdaj, kot pojasnjuje dr. Alenka Kolar, na ministrstvu za zdravje že imenovali »delovno ekipo za 'spopad' s čakalnimi seznami«. Ker želijo izvajalcem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) posredovati navodila za informacijsko prečiščenje trenutnih čakalnih seznamov, bo skupaj s sodelavci pospešeno iskala resne napake v informacijskih sistemih in jih odpravljala. 

»Treba bo posodobiti šifrant za vrste zdravstvenih storitev, pri čemer bodo sodelovali tako RSK-ji kot zdravstveni svet. Treba je ugotoviti, zakaj prihaja do takšnih razlik, kaj je narobe v procesih in kaj narediti, da se to ne bi več dogajalo. Sodelujemo pri popravkih posameznih informacijskih sistemov, ki jih je na bolnišnični ravni pet ali šest. Radi bi sodelovali tudi pri pravilniku o čakalnih dobah in z digitalnega vidika povedali, kaj ta z vidika informacijske tehnologije lahko vsebuje in česa ne. Pripraviti pa je treba tudi temelje za inšpekcijski nadzor, da bo inšpektor sploh vedel, kaj in kje v sistemu išče. Cilj naše delovne skupine so zaupanja vredni podatki in realni čakalni seznami,« predstavnica ministrstva našteva izzive, ki jih želijo čim prej preseči.

Pa bo aktualni ekipi ministrstva za zdravje ta zalogaj uspel?

»Želim si, da bi čez mesec dni lahko povedali, da imamo ažurirane čakalne sezname, da vemo, koliko ljudi v resnici čaka – in da imamo rešitve za naprej, da se nam nikoli več ne zgodi to, kar se dogaja danes, ko ne vemo, koliko ljudi v resnici čaka na zdravstveno storitev ali poseg,« pravi Danijel Bešič Loredan.

Ob tem poudarja, da pacienti morajo vedeti, kje iskati in dobiti zdravstveno storitev, »imeti morajo možnost izbire – na ministrstvu za zdravje pa moramo poskrbeti, da bo storitev, opravljena kjerkoli v Sloveniji in na katero ne bo treba čakati dve ali tri leta, izvedena kakovostno. Če pa se pacient odloči, da bo čakal na točno določenega izvajalca, ki je po njegovi presoji oziroma po strokovnih kriterijih najboljši, je to njegova izbira, ki jo moramo spoštovati.«

Kdo je torej tisti, ki mora privzeti odgovornost za stanje na področju čakalnih seznamov?

»Čakalne vrste so odgovornost pacientov, zdravnikov, izvajalcev in nenazadnje tudi ministrstva za zdravje. Te odgovornosti se zavedamo – in tudi zato se e-zdravje predvsem v operativnem smislu z NIJZ seli na ministrstvo, medtem ko bo podatkovna baza ostala na NIJZ. Navezali pa smo tudi stik z Institutom Jožef Stefan (IJS), kajti pri vseh podatkih na ZZZS, v sklopu informacijskih sistemov pri izvajalcih in na NIJZ bomo z uporabo umetne inteligence zelo hitro prišli do tistega, kar nas zanima: do podatkov o stanju v sistemu,« meni minister in dodaja: »Če bomo torej v roku meseca dni prišli do cilja, ki smo si ga zastavili, bomo presekali gordijski vozel in vemo, kam nas bo potem vodila pot. Si lahko predstavljate, da danes 5000 pacientov čaka na 'ostalo'? To je zagotovo nekaj, kar se ne sme zgoditi – predvsem pa ne ponoviti! Pa s prstom ne kažemo na paciente ali na izvajalce, ampak na sistem. Vsi smo del sistema in v našem zdravstvu je veliko žalostnih zgodb. Ko bomo pridobili podatke in ko bomo identificirali najkritičnejše dele zdravstvenega sistema, bomo lahko začeli z reševanjem problemov.«

​

Portreti: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.