Med mladimi zdravniki, ki so se študiju in nenehnemu strokovnemu usposabljanju v povprečju posvečali od 11 do 13 let, ni malo takšnih, ki morajo, da lahko vzdržujejo sebe in svojo družino, opravljati tudi dodatna dela; eden od njih, denimo, v prostem času dela kot avtomehanik, specializantka in raziskovalka, ki je sicer zaposlena v UKC Ljubljana, pa dodatno dela kot športna trenerka. Zakaj? Zato, ker je plačilo, ki ga omenjena zdravnika prejmeta v vlogi avtomehanika ali trenerke, nekajkrat višje od prejemka za opravljeno zdravniško oziroma raziskovalno delo. Prva plača, ki jo prejme zdravnik ali zobozdravnik sekundarij (970 evrov neto), je danes nižja od prve plače diplomirane medicinske sestre; ta za delo v ambulanti prejme 1037, za delo v reševalnem vozilu pa 1318 evrov neto. 

Če s pomočjo zgodb in izkustev mladih zdravnikov bolj poglobljeno pogledamo v računico, ki se preprosto ne izide, je naprej treba izpostaviti podatek, da imamo v Sloveniji približno 15 odstotkov manj zdravnikov od povprečja EU. Tako imamo pri nas 3,1 zdravnika na 1000 prebivalcev, v Avstriji pa je razmerje bistveno drugačno: 5,3 zdravnika na 1000 prebivalcev.

Pri nas mlad zdravnik na začetku kariere, ki, na primer, v urgentnem centru pacienta pregleda zaradi suma, da je zbolel za pljučnico, ki jo je povzročila okužba s COVID, zasluži 5,6 evra na uro. Nevrokirurg, ki je na vrhuncu kariere, za operacijo možganskega tumorja prejme 14,8 evra na uro. Družinski zdravnik pa na enega pregledanega pacienta prejme manj kot en evro; če je kvota pacientov, ki jih mora pregledati, zelo velika, pa se plačilo na pacienta zniža na nepredstavljivih – 50 centov.

Ogroženo delovanje sistema

Na račun kadrovskega pomanjkanja v sferi medicine je bilo v zadnjih desetletjih prelitega že toliko črnila in pripravljenih toliko pobud za celovite sistemske spremembe, da se pravzaprav zdi neverjetno, da sistem še vedno deluje solidno – če, seveda, odmislimo razmere, ki so se v času pandemije koronavirusa SARS-CoV-2 izdatno poslabšale, dostopnost do zdravstvenih storitev pa je postala še bolj otežena (za bolnike z drugimi obolenji, ne za bolnike s COVID). 

Diagnostika in zdravljenje se odvijata z zamikom, kar bo v prihodnje pustilo izrazit odtis na spremenjeni bolezenski sliki slovenstva. Po drugi strani pa zdravniki niso obremenjeni nič manj kot pred korona obdobjem, saj jih razporejajo na druga delovišča, v sozvočju z za zdaj glavnim ciljem – čim prejšnjim premaganjem pandemije in preprečevanjem najhujšega bremena bolezni COVID, ki utegne do konca omajati sicer že dolgo načete temelje našega zdravstva.

Krpanje, ki mu videti konca ...

Kot poudarja specialistka družinske medicine Nina Pokorn iz zdravstvenega doma v Zagorju ob Savi, je dober javno-zdravstveni sistem dolgoročno lahko vzdržen le, če ima trdne temelje – to, kar se v zdravstvu dogaja v kontekstu epidemije novega koronavirusa, pa po njenem prepričanju ni nič drugega kot krpanje. »Problem je, ker zdravniki v osnovnem zdravstvu ne delamo le v svoji ambulanti in ne skrbimo le za svoje paciente, ampak nas nenehno razporejajo – v ambulante za COVID bolnike, za krpanje dežurstev pri nujni medicinski pomoči, za jemanje brisov, za cepljenje ...«. 

V prihodnjem tednu bodo razmere, kot dodaja mlada zdravnica, še težje, kajti »po zamisli ministrstva za zdravje bo cepljenje moralo biti zagotovljeno vsak dan, ves dan, tudi ponoči – in delo v ambulanti družinske medicine bo na ta račun trpelo.« Ob pojasnilu, da se mladi zdravniki absolutno zavzemajo za javno zdravstvo, ki bo dostopno vsem, pa Nina Pokorn izpostavlja primer ekscesno visokih plač posameznih zdravnikov, ki so pogosto izpostavljene v javnosti. »Vedno bi bilo treba pogledati, kaj vse se skriva za temi plačili, koliko dela je bilo opravljenega ...«.

Kakšne so v resnici osnovne plače zdravnikov

Osnovne plače zdravnikov niso tako bajne, kot se zdi – sekundarij prejme manj kot tisoč evrov (970,05) na mesec, specializant 1230,18 evrov, specialist 1572,49, medtem ko višji specialist, torej zdravnik, ki je pri možnostih za napredovanje dosegel »strop«, prejme 2379,77 evrov neto na mesec.

»Ne le sindikat Fides, zdravniki nasploh smo prepričati, da je ta plačna nesorazmerja treba odpraviti. In v tem smislu tudi zamisel o izstopu iz enotnega plačnega sistema nikakor ni nova,« poudarja mladi zdravnik Luka Kovač. »Novo je to, da so se februarja letos začeli pogovoru o začetku pogajanj za izstop iz sistema plač v javnem sektorju za poklice v zdravstvu, v sklopu delovne skupine na ministrstvu za zdravje je bil pripravljen predlog novega zakona o plačah v zdravstvu, potem pa je spet vse zastalo.«

Zakaj je nujno takojšnje ukrepanje

Toda zdravniki, kot pravijo, še naprej absolutno podpirajo odhod iz javnega sistema plač. »Danes je spraševanje o tem, zakaj zdravniki odhajajo, zakaj se daljšajo čakalne vrste, zakaj se osnovno zdravstvo sesuva, prepozno. Treba je ukrepati, takoj. Kajti to, kar se dogaja, nas boli. Boli, ker nismo cenjeni,« poudarja Vasja Kašnik, specialist ortopedske kirurgije. Ob tem izpostavi ministra za zdravje, ki je bil zdravnik, ki še vedno dela kot zdravnik in ki je bil tudi direktor bolnišnice, »zato mu je jasno, kako nevzdržna so nesorazmerja in kako slabo plačilo v resnici prejmemo mladi zdravniki – kljub veliki odgovornosti, ki jo privzemamo z delom, ki ga opravljamo.«

Vasja Kašnik spregovori tudi o osebni izkušnji: v času, ko je končeval specializacijo, so ga povabili v Avstrijo, na zasebno kliniko, kjer bi delal v neprimerljivo boljših pogojih, vendar se s soprogo takrat nista odločila za selitev v sosednjo državo. »Zdaj pa smo prišli do točke, ko skorajda ne vidimo možnosti za nadaljevanje z delom v aktualnih razmerah, če ne bo prišlo do konkretnih sprememb.«

To krizo bomo preživeli, toda ...

»Celostna rešitev za zdravstveni sistem je nujna! Krpanje lukenj ne bo več zadostovalo, potrebujemo 'Marshallov načrt' za oživitev zdravstva, ki mora temeljiti na močni primarni ravni, medtem ko je na višjih ravneh treba opredeliti jasne standarde in normative,« je prepričan vodja urgence mariborskega UKC Gregor Prosen.

»Kar so vsi profili v zdravstvu prestali v zadnjih dveh letih, je nemogoče povrniti, za to ni ne denarja ne zlata. To smo naredili z nadčloveškimi žrtvami. Seveda je res, da smo si izbrali tak poklic, vendar smo danes utrujeni, izžeti. To krizo bomo že nekako preživeli, neskončno pa me skrbi, ali je ta sistem dolgoročno vzdržen,« priznava specialist urgentne medicine, ki se mu zdi nevzdržno, ko vidi, kako so se številni pacienti primorani zatekati po strokovno pomoč na urgenco – zato, ker drugod pomoči ne dobijo pravočasno.

Enotno proti razkroju sistema

V združenju Mladi zdravniki Slovenije, v katerem je aktivnih približno 1700 zdravnikov pripravnikov, sobnih zdravnikov, specializantov in specialistov (največ pet let po specialističnem izpitu), so trdno prepričani, da si naša država ne more in ne sme privoščiti razkroja sistema, ki pa se z določenimi premiki že nakazuje. »Želimo si močen javno-zdravstveni sistem, kajti če bodo naši učitelji, mentorji odhajali, bo to vodilo v šibitev znanja in oskrbe in na koncu v katastrofo, ki jo bodo najbolj občutili pacienti.« 

V Sloveniji že danes približno 140.000 državljanov (osem odstotkov odraslega prebivalstva) nima izbranega osebnega zdravnika. 

In tokratni odziv je, kot poudarjajo mladi zdravniki, treba razumeti kot njihov klic na pomoč, saj so zaradi nevzdržnih razmer v sistemu vse bolj obupani. »To je klic na pomoč, da preprečimo množične odhode zdravnikov v druge poklice, v tujino in v samoplačniško zdravstvo. Klic na pomoč, da ohranimo delujoč zdravstveni sistem. Klic na pomoč, da ne dopustimo razgraditve javnega zdravstvenega sistema, da ne dopustimo, da bi zdravljenje za bolnike postalo drago in nedostopno, kot se je zgodilo na Balkanu. Klic na pomoč v iskanju resnice v zvezi s posameznimi visokimi zaslužki v zdravstvu, saj so ti zaslužki po našem védenju posledica nečloveških naporov nekaterih kolegov, ki zaradi pomanjkanja zdravnikov z delom prek delovnega časa omogočajo ohranjanje neprekinjene zdravstvene oskrbe (covid intenziva, transplantacije, urgentne službe ...). To je klic na pomoč, da se sprejme celovita zdravstvena reforma, ki bo vključevala tudi reformo zavoda za zdravstveno zavarovanje ZZZS, kjer se skrivajo korenine večine velikih napak zdravstva.«

Portreti: posnetki zaslona med spletnim dogodkom; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.