Kdaj in kako se bodo te razmere končno spremenile, nikakor ne le v dobro zaposlenih, ampak predvsem v prid bolnikov? Ti niso »le« ujeti v nedopustno dolgih čakalnih vrstah in prisiljeni v plačevanje številnih preiskav in diagnostike, če želijo ohraniti že tako ali tako okrnjeno zdravje, ampak sinhrono s kadrovsko-izvedbenim kolapsiranjem sistema plačujejo še dodatni davek – na račun manj ažurne, manj celovite ter kakovostno ne najbolj optimalne obravnave. Kaj bo z začrtanimi sistemskimi ukrepi, ki so že pred sprejetjem naleteli na odpor in upor? Po prepričanju zdravnikov, včlanjenih v (zobo)zdravniški sindikat Fides, je sistemski pristop tak, »kot če bi po desetletjih zamujanj s protipoplavnimi ukrepi z interventnim zakonom rekam prepovedali, da prestopijo bregove – in to šele potem, ko je povodenj že davno zapustila struge in teče skozi hiše ter odnaša še zadnje ljudi, ki so pripravljeni ostati in poskušati pomagati.« 

»Zdravniki, sestre, tehniki, administratorji in podporno osebje v zdravstvu so zaradi pomanjkanja kadra, premajhnih in propadajočih čakalnic ter sistemskih administrativnih neumnosti deležni jeze ljudi, ki jo ti stresajo na še preostale zaposlene, čeprav so ti tam, da bi pomagali. Zato se jih zlomi še več, za delo z bolniki ostane še manj kolegov in kakovost oskrbe se posledično še bolj zmanjšuje. Gre za razmere, ki so že leta izredne – edina predlagana rešitev te vlade pa je bila, skupaj s predvidenimi prepovedmi, zakonska  uvedba prisilnega dela s premestitvami že danes preobremenjenih ljudi v zdravstvu po celi državi, zahtevano prekomerno delo ne glede na zdravstvene in starostne omejitve ter celo prisilni vpoklic upokojenih zdravstvenih delavcev,« opozarja vodstvo Fidesa, ki je napovedalo enodnevno opozorilno stavko zdravništva.

Tako bodo slovenski zdravniki v torek, 9. januarja 2024, opozorilno stavkali – da bi vlado znova pozvali k sprejetju že dolgo obljubljanih, a še vedno ne sprejetih, kaj šele uresničenih dolgoročnih ukrepov, s katerimi naj bi pomagali preprečiti odhajanje strokovnega osebja iz javno-zdravstvene mreže. 

Kako odpraviti vse daljše čakalne dobe in povrniti zaupanje v zdravstveni sistem?

»Mineva 425. dan od podpisanega in na vladi potrjenega sporazuma, s katerim so predstavniki države zdravnikom, zobozdravnikom, vsem zaposlenim v zdravstvu, predvsem pa tudi bolnikom zagotovili, da začenjajo s pripravo sistemske zakonodaje in ureditvijo plačnega sistema, ki bo ustavil val odhodov in zapiranja oddelkov po slovenskih bolnišnicah,« danes opozarja predsednik Fidesa Damjan Polh, kajti v vmesnem obdobju se v tej smeri ni zgodilo praktično nič.

Če bo opozorilna stavka zdravnikov ostala prezrta, brez kakršnihkoli uresničljivih zavez, se bo stavkovni protest nadaljeval in stopnjeval že 16. januarja. 

Vodstvo sindikata Fides takšno odločitev argumentira s po njihovi oceni brezupnim dogajanjem na zdravstveno-politični ravni, ki da prinaša jasne rezultate: daljše čakalne dobe, zmedo med bolniki in zaposlenimi ter popolno izgubo zaupanja v zdravstveni sistem, ki je bil leta zgled številnim državam. In posledice? 

»Pacienti svojo jezo in nemoč vse pogosteje kažejo z verbalnim in fizičnim nasiljem nad zaposlenimi, ki jih ljudje vidijo kot krivce za njihove stiske, saj jih kot take prikazujejo tako podpihovalci z ulice kot tudi vidni predstavniki države,« opozarjajo zdravniki in zobozdravniki, ki odločevalce prosijo, naj vsaj poskušajo (interventno) obdržati srce zdravstva – zaposlene. »Da ostanejo na svojih delovnih mestih, jih je treba prepričati z boljšimi pogoji za delo, ne s prisilo. Z dobro premišljenimi ukrepi, ne s protiustavnimi zakoni. Kajti v času do odločitve ustavnega sodišča o zakonu, sprejetem v minulem tednu, se bodo oddelki in ambulante še naprej zapiral – ker ljudje odhajajo iz javnega zdravstvenega sistema.« 

Sistem potrebuje takojšnjo šok terapijo

Po drugi strani pa v fazi, ko je zlasti na račun pomanjkanja kadra zdravstvo res ranljivo in v boju s sistemskimi mlini na veter nemalokrat povsem nemočno, pridejo na svoj račun zdravstvene ustanove iz tujine, ki novačijo slovenski strokovni kader. Te namreč s ponujanjem in zagotavljanjem bistveno boljših pogojev za celovito, kakovostno in posledično tudi varnejše delo z bolniki zdravnike in drugo zdravstveno osebje pogosto pregovorijo, da odidejo na bolje. 

Pacienti, razen redkih izjem, pa tega ne morejo narediti. Zato pravzaprav vsi, tako zdravniški in zdravstveni kader kot tudi ali predvsem bolniki, upravičeno pričakujejo ustrezne ukrepe, ki bodo pomagali premostiti zdajšnje stanje in ustvariti kritično infrastrukturo, saj sistem, če naj spet začne delovati čim bolj nemoteno, potrebuje takojšnjo šok terapijo. 

Le tako bo mogoče ohraniti in utrditi temelje slovenskega javnega zdravstva, ki so dobri, a že dolgo nimajo več prave opore. Zato prihaja do tako ekstremnih situacij, kakršne v teh dneh popisujejo Mladi zdravniki Slovenije, ko, na primer, za reanimobil ni (več) mogoče zagotoviti ustreznega kadra. Ali ko na kardiološkem oddelku, ki se je kadrovsko prepolovil, ambulante ne delujejo. Ko zaradi nezainteresiranosti vodstva maksilofacialnega oddelka ni več, delo v ambulantah, ki ob petkih niso odprte, pa se je zreduciralo na minimum. Ko se je plastična kirurgija iz vrhunskega kliničnega oddelka prelevila v splošno kirurško prakso za odstranjevanje znamenj in ateromov, kajti izvrstni strokovnjaki so zaradi neustreznih pogojev za delo odšli. Ko je več oddelkov preprosto zaprlo vrata – ker ni bilo strokovnega kadra, ki bi skrbel za obolele; nekateri takšni oddelki še delajo, toda v takih primerih je, kot na podlagi izkušenj iz klinične prakse opozarjajo mladi zdravniki, strokovno-varnostna raven lahko vprašljiva.

Boleče veliko takšnih primerov je, v splošnih in v sekundarnih bolnišnicah pa tudi v terciarnih zdravstvenih ustanovah. Pred takšnim stanjem si ni več mogoče zatiskati oči, niti zavajati ljudi s številkami, ki so preveč prozorne, da bi jim verjeli.

Zagotovitev varnih in urejenih razmer v zdravstvu je nuja, ne opcija

Resorno ministrstvo ima že leta na mizah in v predalih številne predloge, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati delovne pogoje, zadržati kader v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ter tako omogočiti boljšo zdravstveno oskrbo bolnikov. A predlogi so ostali na papirju, na ministrstvu za zdravje pa, kot opozarjajo mladi zdravniki, »namesto tega vlečejo veliko škodljivih potez – nazadnje z interventnim zakonom za zdravstvo. Z njimi utirajo pot nadaljnjemu razkroju zdravstvenega sistema v Sloveniji. Kot vidimo, so posledice razkroja v praksi vidne že danes. Če se na račun Slovenskih železnic jezimo zaradi zamud vlakov, pri Darsu zaradi gneče na avtocestah in na področju energetike zaradi drage elektrike, pa se cena nedelujočega zdravstva, žal, meri v izgubljenih življenjih in izgubljeni kvaliteti življenja.«

Mladi zdravniki so v anonimni anketi, ki je pokazala, za kako obširno in težko obvladljivo krizo zdravstva gre v resnici, želeli opozoriti, kam vodi takšen pristop. Da ne gre »le« za otroško srčno kirurgijo. Niti »zgolj« za zagate očesne kirurgije ali družinske medicine. Ne gre več za posamične primere, kajti »mladi zdravniki, ki delamo v zdravstvenih ustanovah po vsej Sloveniji, vemo, da je podobnih zgodb veliko več. In da zaradi tega tako bolnišnice kot zdravstveni domovi postajajo nevarni za bolnike.«

Zakaj? Zato, ker se celostna skrb za bolnike že dolgo ne odvija več v varnih in urejenih razmerah.

O tem bi marsikdo lahko spregovoril na podlagi lastnih izkušenj, ki imajo zelo širok diapazon. Lahko se končajo z zdravljenjem v bolnišnici, lahko z nepopravljivim zapletom zaradi prepoznega ukrepanja ali s popolno nemočjo, kadar se čakanje na pravo diagnozo in začetek zdravljenja raztezata v neoprijemljivo in vedno bolj negotovo prihodnost ...

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.