Trenutno je pri nas polovica odraslega prebivalstva zaščitena pred težjo obliko prebolevanja bolezni COVID. Bolj na repu mednarodnih primerjav smo. Ti, ki so se odločili za cepljenje, so odločitev sprejeli iz različnih razlogov. Mnogi zato, ker dosežkom znanosti in medicine zaupajo. Drugi so se o dobrih in manj dobrih plateh zaščite s cepljenjem dodatno pozanimali, se poglobili v strokovno utemeljene fakte, prisluhnili tehtnim razpravam – in se odpovedali trhlim argumentom lažnih strokovnjakov, ki s pridom izkoriščajo komunikacijske napake pri obvladovanju aktualne pandemije in poskušajo speljati vodo na svoj mlin. Tretji pa še naprej nasedajo dezinformacijam – ali pa so neomajno prepričani, da pričakovano soglasje za takšen poseg v njihovo nedotakljivost ni vzvod, po katerem bi sodobna družba smela posegati, ne glede na enormni davek, ki ga ta nova bolezen zahteva na individualni in na globalni ravni.

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) pripravljajo projekcije in izračune o tem bolezenskem bremenu – pri čemer ne velja pozabiti, da gre v resnici za sindemijo, saj v času epidemičnega širjenja okužb s SARS-CoV-2 bolniki, ki jih tarejo druge bolezenske težave, čakajo na čim bolj nemoteni zagon zdravstvenih dejavnosti, da bodo tudi sami pravočasno prišli na vrsto za obravnavo. Ugotovitve so že zdaj, ko se niti september še ni začel, res skrb vzbujajoče.

»Bolnišnice se polnijo vse hitreje. Kdor še okleva, naj se cepi čim prej, da bo še pravočasno razvil imunost – ker bo še hudo,« je danes ponovno opozoril višji znanstveni sodelavec IJS dr. Matjaž Leskovar, ki na podlagi podatkov, dobljenih od COVID-19 sledilnika, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Nacionalnega inštituta za biologijo  ter Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v sklopu inštituta pripravlja aktualne prognoze.

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec Slovenije, doslej pa se je okužila že slaba polovica prebivalstva. Trenutno razmerje med hitrostjo cepljenja in hitrostjo prekuževanja je 0,8 proti 0,3 odstotka prebivalstva na teden. Epidemija trenutno narašča s podvojitvenim časom približno 13 dni – in ta čas naj bi se, kot kažejo napovedi, v septembru močno skrajšal.

»Po kriterijih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) smo v oranžni fazi, v rdečo bomo prešli predvidoma v petek. Če bomo tako nadaljevali, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah. Četrti val bo zaradi velike kužnosti različice delta predvidoma tako obsežen, da se bo do pomladi okužil skorajda vsak, ki se ni odločil za zaščito s cepljenjem,« svari dr. Matjaž Leskovar.

Da bi dosegli ustrezno zaščito med prebivalstvom, ki bi zaustavila širjenje okužb in zbolevanje za COVID, bi morala biti precepljenost med odraslimi 90-odstotna. To pomeni, da bo za doseganje tega cilja treba opraviti skorajda enako »pot«, kot je minila od začetka cepljenja do danes. Odpraviti pa bo treba tudi številne zadržke, zmotna prepričanja in zavračanja – z argumenti, ne z žuganjem ali s prisilo.

Kljub vtisu, da so vsi mediji, vsi pogovori, vse aktivnosti v vsakdanjem življenju oziroma dandanašnje življenje nasploh prežeti z informacijami o COVID – ter, na žalost, tudi dezinformacijami o pandemiji novega koronavirusa in njenem četrtem valu, katerega glavni »motor« je delta različica koronavirusa, ki je bistveno kužnejša od predhodnic –, je dobrih, verodostojnih in zanesljivih informacij premalo. In temu dejstvu odločitve o ukrepih, ki se spreminjajo in izmenjujejo z vrtoglavo hitrostjo, zagotovo niso v pomoč. Posledično so ljudje zmedeni in nejevoljni – taka osnova pa je idealen lakmusov papir za naraščajoče nezadovoljstvo in vse glasnejše izražanje nezaupanja v medicino.

Okužbi s tem virusom so izpostavljeni tudi vsi, ki so se že cepili. Zaščita s cepivom jih izrazito varuje tako pred smrtjo zaradi zapletov pri prebolevanju COVID kot pred hospitalizacijo zaradi hude oblike bolezni. Ta nemalokrat zahteva zdravljenje v enotah intenzivne terapije ter invazivno podporno zdravljenje, o čemer vedo največ povedati posamezniki, ki so to sami izkusili – in ki jim je to preizkušnjo uspelo preživeti. 

Pred časom mi je gospa, zaposlena v večji živilski trgovini, kjer redno nakupujem, potožila, kako zelo se boji cepljenja. »Covid sem že prebolela, a obdobje, ko naj bi bila zaradi prebolele bolezni varna pred ponovno okužbo, je mimo. Strah me je delati, biti vsak dan izpostavljena možnosti za ponovno okužbo, strah pa me je tudi cepljenja, same slabe stvari o tem poslušam ...«. In je beseda dala besedo, temu je sledil čas za razmislek – in v kratkem času sem dobila izčrpno »poročilo«; pripoved o tem, da sta se za zaščito odločila oba s soprogom, in da stranskih učinkov, ki so ju najbolj skrbeli, ni bilo, vsaj ne takih, ki bi bili omembe vredni. In da zdaj z veliko lažjim srcem hodi v službo ...

Zaupanje v cepljenje proti COVID se krepi, celo v Sloveniji, vendar zelo zelo počasi. Tako bodo verjetno tiste, ki se bodo za tovrstno zaščito odločili med zadnjimi, prehiteli vsi, ki so se že cepili – s prejetjem še tretjega odmerka cepiva. Učinkovanje tovrstne zaščite naj bi tako okrepili zlasti pri imunsko najbolj ogroženih – pri bolnikih z rakom, pri tistih po presaditvi organov, bolnikih z rakom krvotvornih organov, s prirojenimi motnjami imunosti in pri tistih posameznikih, ki morajo zaradi osnovne bolezni jemati zdravila, ki jim sicer pomagajo, imajo pa tudi neželeni učinek, saj slabijo delovanje njihovega imunskega sistema.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.