Bakterijske okužbe – med najpogostejšimi so okužbe s pnevmokoki – so na globalni ravni  drugi najpogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost. Kako resen problem predstavljajo pnevmokokne okužbe tudi pri nas, pove podatek, da je na letni ravni med več kot 10.000 bolniki s pnevmokoknimi okužbami približno 20 odstotkov takih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Med temi jih petino hospitalizirajo na oddelku za intenzivno nego; pri teh so izidi zdravljenja zelo slabi, kajti umrljivost zaradi invazivne pnevmokokne bolezni je lahko tudi več kot 30-odstotna. Poglejmo samo dva primera: verjetnost, da bo okužba s pnevmokoki povzročila pnevmokokno pljučnico, je pri sladkornih bolnikih trikrat večja kot pri posameznikih, ki nimajo katere od kronične bolezni, pri pljučnih bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo pa kar devetkrat večja.

Pnevmokokna pljučnica praviloma ni nalezljiva, njena pojavnost je pogostejša pri ljudeh s kroničnimi obolenji oziroma s slabšim imunskim odzivom – na primer osebe, ki so podhranjene, bolniki s krvnimi obolenji (limfom, diseminirani plazmocitom, hodgkinova bolezen), ogroženost je večja tudi pri bolnikih z boleznijo srpastih celic. Zelo ogroženi so posamezniki, ki so jim odstranili vranico ali pa ta ne deluje dobro; protitelesa, ki se tvorijo v vranici, namreč pomagajo pri preprečevanju nastanka pnevmokokne okužbe. 

Pnevmokokna okužba se lahko pojavi tudi po kroničnem bronhitisu ali po virusni okužbi dihal, ki poškoduje sluznico dihalnih poti. 

Bakterije je mogoče razvrstiti na različne načine, med drugim tudi po njihovi obliki; koki, denimo, so okrogle bakterije. Med koki, ki povzročajo okužbe pri človeku, so stafilokoki, streptokoki, meningokoki in pnevmokoki. Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae, pri kateri je danes poznanih približno 100 različnih sevov.

Pnevmokoki se v zgornjih delih dihalnih poti človeka, ki je njihov naravni gostitelj, naselijo predvsem pozimi in zgodaj spomladi. 

V Sloveniji je pojavnost pnevmokoknih okužb precej višja kot v drugih evropskih državah, poudarja predsednik združenja zdravnikov družinske medicine prim. dr. Aleksander Stepanović, zato ocenjuje, da bi bilo tudi pri nas smiselno doseči 85-odstotno precepljenost, saj bi tako lahko pri najranljivejših posameznikih preprečili najtežje zaplete. 

Za zaščito pred tovrstno okužbo zadostuje en odmerek cepiva, medtem ko je revakcinacija (po petih letih od prejetja prvega odmerka) priporočljiva predvsem za osebe z okrnjenim imunskim sistemom. 

Prav omenjeno združenje je predlagalo uvedbo omenjenega cepljenja tudi za kronične bolnike in starejše, kajti poleg prisotnosti bakterije je za okužbo po eni strani ključnega pomena večja dovzetnost zaradi osnovne bolezni, po drugi strani pa k porastu pnevmokoknih okužb pripomorejo tudi virusne okužbe, ki v zimsko-spomladanskem obdobju zmanjšujejo odpornost.

Okužba, do katere pride s kapljičnim prenosom, praviloma traja teden dni, nakar pljuča potrebujejo še nekaj dni, da se očistijo. Če pride do zapletov, je prebolevanje okužbe bistveno daljše, njene posledice pa so lahko zelo resne in težke.

Kljub preboleli okužbi človek ne pridobi imunosti, zato je pri najbolj občutljivih, kot poudarja medicinska stroka, zaščita s cepljenjem, ki je danes na voljo brez plačila, res smiselna.

Kot poudarja predsednica sekcije za domove starejših (DSO) pri združenju zdravnikov družinske medicine Tanja Petkovič, je v domovih za starejše približno 20.000 varovancev, med katerimi je približno 80 odstotkov gibalno oviranih, pri večini so prisotne številne kronične bolezni, poleg tega starejši ne morejo (več) učinkovito skrbeti za toaleto dihal, zaradi atrofije mišic postanejo krhkejši – posledično pa so bolj izpostavljeni zbolevanju za pljučnico, ki je v tem starostnem obdobju bistveno nevarnejša kot sicer. 

»Vsi varovanci domov za starejše spadajo med zelo ogrožene in žal pogosto pristanejo v bolnišnici, ki je izrazito neugodno okolje za vsakogar, zlasti pa za starejše. Ker se zavedamo, kako pogubna je v našem okolju lahko pljučnica – to je diagnoza, ki se je v DSO najbolj ustrašimo –, lahko rečem le, da smo možnosti za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam resnično veseli,« dodaja Tanja Petković.

Prof. dr. Matjaž Jereb s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana poudarja, da zaščita s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam prinaša več kot 70-odstotno zaščito. »Cepljenje izraziteje ščiti pred nevarnimi okužbami, manj je verjetno, da bo nekdo, ki je cepljen, potreboval zdravljenje v bolnišnici. Zato verjamem, da se bo za zaščito odločil dobršen delež kroničnih bolnikov in starejših.«

Kar se tiče zapletov pri okužbah s pnevmokoki, pa dr. Jereb opozarja: »Ko pride do okužbe, je zelo pomemben čas ukrepanja, kajti z odlašanjem pri odločitvi za antibiotično zdravljenje se povečuje možnost za nastanek zapletov. Tako je, na primer, pri vdoru bakterij v možgansko tekočino. Pri gnojnem meningitisu se mora pravilno ukrepanje odviti v nekaj urah; po prihodu v bolnišnico mora pacient antibiotik prejeti v roku ene ure.«

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.