Prvi torek v maju je vsako leto na globalni ravni posvečen ozaveščanju o astmi, torej med drugim tudi odpravljanju tabujev ter napačnih, zavajajočih trditev in mnenj, ki še vedno spremljajo javni diskurz o tej bolezni, katere nastanek je v dobršni meri še vedno neznanka. Nikakor ne drži, da bi bilo nekaj povsem običajnega, če nekdo, ki ima astmo, stalno občuti težave, povezane s to kronično boleznijo. Zato pri nekom, ki ga kljub zdravljenju nenehno muči kašelj in ima slabo pljučno funkcijo, ki mu onemogoča fizično aktivnost, terapija bodisi ni ustrezna bodisi ni upoštevana. In to bo, kot poudarjajo zdravniki, treba spremeniti. Tudi s pomočjo bolj celovitega, multidisciplinarnega pristopa.
Astmo, eno najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni, ima na globalni ravni približno 235 milijonov ljudi.
Bolezen, pri kateri praviloma pride do poslabšanja ob prisotnosti alergenov ter v času viroz, okužb dihal in prehladnih obolenj, še vedno nemalokrat predolgo ostane neodkrita, med drugim na račun simptomov, značilnih tudi za druga obolenja; znaki astme so ponavljajoči se kašelj, oteženo in piskajoče dihanje ter tiščanje v prsih.
Zato je slogan letošnjega svetovnega dneva boja proti astmi poveden: Zapolnimo vrzeli pri vodenju astme. Kajti kljub temu, da je astma neozdravljiva bolezen, je s pravilnim obvladovanjem obolenja mogoče preprečiti poslabšanja oziroma napade astme ali vsaj zmanjšati njihovo pojavnost. Seveda pa mora pacient vedeti, v kakšnem primeru naj poveča odmerek zdravila, kako in kdaj naj odmerek prilagodi trenutnemu zdravstvenemu stanju in počutju, kdaj pa naj se zaradi neustreznega učinkovanja zdravila ali součinkovanja zdravil in posledično slabšega počutja posvetuje z lečečim specialistom.
Kljub temu, da je astma neozdravljiva bolezen, je s pravilnim obvladovanjem obolenja mogoče preprečiti poslabšanja oziroma napade astme ali vsaj zmanjšati njihovo pojavnost – in živeti kakovostno življenje.
Z doslednejšim sodelovanjem do odprave vrzeli v obravnavi
Kot opozarjajo pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pri oskrbi bolnikov z astmo na globalni ravni še vedno obstajajo številne vrzeli in pomanjkljivosti – povsod po svetu, v vseh zdravstvenih sistemih.
Precejšnje so razlike v dostopnosti do zdravil, otežena je dostopnost do diagnostične obravnave, postavitve diagnoze in začetka ustreznega zdravljenja. Še vedno obstajajo razhajanja pri oskrbi bolnikov z astmo, pri usklajevanju med primarno, sekundarno ter terciarno oskrbo, pri predpisovanju inhalacijske terapije, pri seznanjanju bolnikov o ključnih prvinah terapije, ki mora (p)ostati del njihovega vsakdana.
Ob tem Mariana Paula Rezelj, predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri zbornici zdravstvene nege, poudarja, da izvajanje priporočil, temelječih na znanstvenih dokazih, še vedno predstavlja izziv, kajti »niso vse lokalne rešitve uporabne na mednarodni ravni – in podobno tudi svetovna priporočila morda ne bodo vedno uporabna na lokalni ravni. Zato je nujno sodelovanje tako mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju pulmologije, kot tudi pacientov in izvajalcev zdravstvenih storitev.«
Takšen pristop naj bi bil zagotovilo za odpravo vrzeli pri obravnavi bolnikov z astmo ter spodbuda in pomoč za uvajanje inovativnih rešitev.
Precejšnje so razlike v dostopnosti do zdravil, otežena je dostopnost do diagnostične obravnave, postavitve diagnoze in začetka ustreznega zdravljenja. Še vedno obstajajo razhajanja pri oskrbi bolnikov z astmo, pri usklajevanju med primarno, sekundarno ter terciarno oskrbo, pri predpisovanju inhalacijske terapije, pri seznanjanju bolnikov o ključnih prvinah terapije, ki mora (p)ostati del njihovega vsakdana.
Veliko olajšanje za bolnike s težko obliko astme
V Sloveniji ne po rezultatih zdravljenja astme ne po dostopnosti do zdravil ne zaostajamo za razvitim svetom, poudarja doc. dr. Sabina Škrgat s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni ljubljanskega UKC, kajti zdravljenje astme je, kot dodaja, v zadnjih letih doživelo pomemben preboj, zlasti po zaslugi novih bioloških zdravil.
Ta zdravila, ki so izrazito izboljšala kakovost življenja bolnikov s težkimi oblikami astme, delujejo tarčno, na točno določene vnetne poti. Ključnega pomena pri celoviti obravnavi obolelih pa je poleg prijemov tako imenovane personalizirane medicine ključnega pomena tudi multidisciplinarna obravnava bolnikov z astmo, ki se je, tako doc. dr. Sabina Škrgat, uveljavila v zadnjem času.
O novostih pri (sistemskem) zdravljenju astme je sicer doc. dr. Sabina Škrgat za Zdravstveniportal.si spregovorila že pred časom.
Podrobneje o tem v spodnjem video pogovoru.
Video pogovor: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
