»Simptomi pljučne hipertenzije, ki so taki, da jih na začetku težko pripišeš temu resnemu obolenju, se stopnjujejo tako, da obolelemu težavo predstavljajo že povsem vsakdanja opravila, na primer postiljanje postelje ali hoja po stopnicah. Počutiš se kot 'motor z blokado'; sama sem se, na primer, morala večkrat ustaviti, da mi je uspelo po stopnicah priti v drugo nadstropje,« pripoveduje Nina Kobler iz društva za hipertenzijo, ki so ji najprej postavili diagnozo astma, po nosečnosti pa so ji svetovali, naj čim prej pridobi izgubljeno fizično kondicijo. »In potem je bilo še slabše, večkrat sem izgubila zavest.« Če ne bi bila tako vztrajna pri raziskovanju razlogov za težave, ki so ji krnile življenjski vsakdan, ji prave diagnoze ne bi postavili poldrugo leto po pojavu prvih simptomov, ampak bistveno kasneje. 

Med nosečnostjo se je pokazalo, da ima pljučno hipertenzijo – zaradi bolezni srca. Zdravila so pomagala upočasniti napredovanje bolezni; pred tremi leti (osem let po začetku zdravljenja) so ji presadili srce. »Danes je moje počutje bistveno boljše!« pravi Nina Kobler. In ker dobro ve, kako izrazito vpliva zdravljenje na kakovost življenja obolelega, se je pridružila prizadevanjem obolelih in stroke pri ozaveščanju o tej resni bolezni, ki naj bi pripomoglo k čim zgodnejši prepoznavi simptomov pljučne hipertenzije.

Do diagnoze šele po 12 letih ...

Bolniki s to diagnozo dobro vedo, kako zelo je pri življenju s pljučno hipertenzijo treba spremeniti način življenja, začenši s povsem običajnimi opravili, ki se zdijo samoumevna, vendar med napredovanjem te bolezni postajajo vse teže izvedljiva.

Ker pa so simptomi pri tej bolezni povsem enaki kot pri marsikateri drugi, pogostejši bolezni, se bolnik pogosto znajde v začaranem krogu, zaznamovanem s predsodki in napačnimi diagnozami. Pri Aljažu Prevolšku so se prvi simptomi pojavili pri dvanajstih letih, ko pri krosu ni zmogel doseči dobrega rezultata. Diagnozo so mu postavili sedem let kasneje ...

Ker se še dandanes vse prepogosto zgodi, da zdravniki niti ne pomislijo na to bolezen, ko iščejo razloge za težave, s katerimi se sooča njihov pacient, si v društvu za hipertenzijo želijo, da bi te simptome poznali vsi – predvsem pa osebni zdravniki, ki bodo tako lahko obolelega pravočasno poslali na dodatne preiskave in diagnostiko pri pulmologu.

Od redkih do pogostejših oblik pljučne hipertenzije

Vzroki za nastanek pljučne hipertenzije so zelo različni; pravega vzroka nemalokrat ni mogoče opredeliti. Registra teh bolnikov pri nas nimamo, zato natančnih podatkov o številu obolelih ni. Znano pa je, da ta redka bolezen pogosteje prizadene mlade, tudi v povezavi z revmatološkimi obolenji, boleznimi jeter, vezivnega tkiva, prirojenimi srčnimi obolenji ali okužbah s hiv. Pri teh redkih različicah je na voljo zdravljenje z zdravili z usmerjenim učinkovanjem na pljučne žile. Takih pacientov je pri nas približno sto, bolezen vsako leto odkrijejo pri petih do desetih bolnikih.

Pogosteje pa se pljučna hipertenzija pojavi v povezavi s pljučnimi boleznimi, zlasti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), z napredovalimi boleznimi srca in hematološkimi obolenji. Najpogostejša oblika pljučne hipertenzije se pojavlja pri posameznikih, pri katerih se v globokih venah nog tvorijo krvni strdki; ko se ti odtrgajo, potujejo do pljučnega žilja, kjer se zagozdijo, lumen pljučnih žil pa se posledično oži. 

Presejalna metoda za odkrivanje pljučne hipertenzije: ultrazvok srca

Med temi obolenji obstaja izjema, pri kateri z operacijo obolelega lahko tudi pozdravijo; pri nekaterih bolnikih s krvnimi strdki v pljučih je namreč mogoče izvesti pljučno endarterektomijo. S to operacijo se pomembno izboljša zdravstveno stanje obolelega, ki pa mora po opravljenem posegu do konca življenja jemati antikoagulacijska zdravila, saj ta preprečujejo nastajanje novih strdkov. 

Najbolj preverjena presejalna metoda za odkrivanje te bolezni je ultrazvok srca; s to preiskavo je mogoče ugotoviti, ali so težave, s katerimi se spopada oboleli, posledica pljučne hipertenzije. Čim zgodnejša prepoznava bolezni pa je življenjsko pomembna, kajti umrljivost obolelih je kar 50-odstotna, če je bolezen prepozno prepoznana in nezdravljena; če ostane nezdravljena, je prognoza podobna kot pri pljučnem raku.

Z zdravljenjem do bistveno boljše kakovosti življenja

»Zdravljenje je pri pljučni hipertenziji ključnega pomena, saj tako lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja obolelega – vse do presaditve pljuč, ki pride na vrsto, ko zdravila ne pomagajo več, pa tudi potem. Tu je sodobna medicina dosegla rezultate, na katere smo lahko res ponosni. S še boljšo in pravočasnejšo prepoznavo simptomov ter takojšnjim začetkom multidisciplinarnega zdravljenja pa bomo lahko še bolje dodajali leta življenju in življenje letom,« je prepričana doc. dr. Barbara Salobir. Ob tem pa poudarja: »Zaradi COVID pričakujemo porast teh diagnoz, saj je bila med epidemijo diagnostika okrnjena.« 

Ker je pljučna hipertenzija ena od bolezni, pri katerih je zelo verjetno, da bo v primeru okužbe z novim koronavirusom prišlo do zelo slabega oziroma usodnega poteka bolezni COVID, strokovno združenje za hipertenzijo bolnikom cepljenje priporoča. 

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.