Recept za ukrepanje, s katerim je pri hipertenziji mogoče preprečiti številne hude zaplete, je pravzaprav zelo preprost, kajti za preprečevanje oziroma zmanjševanje pojavnosti vseh kroničnih nenalezljivih bolezni velja enovit pristop. Tudi pri hipertenziji jemanje zdravil ni vedno edina rešitev; veliko je mogoče doseči že tako, da se oboleli odpove razvadam, ki škodijo njegovemu zdravju – in z bolj zdravim prehranjevanjem ter redno telesno aktivnostjo pomembno zmanjša verjetnost za nastanek srčno-žilnih obolenj, za povišan krvni holesterol, za zvišana krvni tlak in krvni sladkor, za debelost in druga kronična obolenja, najsi bo to rak, diabetes, osteoporoza, kronična obstruktivna pljučna bolezen ali depresija. 

Da bi izboljšali splošno zavedanje o dejavnikih tveganja, ki vplivajo ne le na kakovost našega življenja, ampak tudi ali predvsem zdravja, je v zadnjih letih ozaveščanje na tem področju odmevnejše tudi ob svetovnem dnevu hipertenzije; tega svet, na katerem se danes že 1,8 milijarde ljudi spopada s posledicami povišanega krvnega tlaka, obeležuje 17. maja.

Hipertenzija je skupno poimenovanje za različna stanja, ki imajo, ne glede na vzrok, skupni imenovalec: visok krvni tlak. To resno stanje, ki dolga leta ne povzroča nobenih simptomov, je nemalokrat treba zdraviti z zdravili;  ključnega pomena je pravočasna prepoznava in posledično ukrepanje oziroma zdravljenje, s katerim je mogoče preprečiti nadaljnje zaplete pa tudi prezgodnjo umrljivost. V nasprotnem primeru posameznika s tem, da ima hipertenzijo, seznanijo šele, ko ga zdravijo zaradi okvare katerega od vitalnih organov – saj šele v sklopu preiskav ugotovijo, da je njegov krvni tlak izrazito previsok.

Odkrivanje in zdravljenje arterijske hipertenzije med epidemijo

Znano je, da je zaradi epidemije novega koronavirusa obravnava v zadnjem letu prednostno usmerjena v okužbe s SARS-CoV-2 in bolezen COVID, kar pa nikakor ne pomeni, da je drugih zdravstvenih težav in obolenj manj. Nasprotno, izrazito predrugačeni način življenja je močno povečal stiske mnogih, vplival na večjo pojavnost duševnih motenj in stanj. Z upočasnjeno obravnavo drugih, nič manj resnih zdravstvenih stanj pa se je zdravje številnih bolnikov, čakajočih na diagnozo, poslabšalo.

In v ta sklop, o tem ni dvoma, spadajo tudi bolniki z arterijsko hipertenzijo, boleznijo, ki se je je prijelo tudi poimenovanje tihi ubijalec, kajti povišanega krvnega tlaka človek ne občuti, dokler ni prepozno. Če pri tem upoštevamo še podatek, da so se življenjske navade v času COVID-19 močno poslabšale, je razumljivo, da se zdravniki že zdaj bojijo posledic, ki sicer še niso opazne, a si pred njimi ne bo mogoče zakrivati oči.

S pravočasnim ukrepanjem pa je omenjene (pre)izkušnje mogoče tudi preprečiti – za to zadostuje preprost, neinvaziven postopek – merjenje krvnega tlaka z merilnikom z nadlahtno manšeto. Če je krvni tlak nad priporočenimi vrednostmi, je ključnega pomena pogovor in posvet z osebnim zdravnikom, ki bo – glede na pacientovo starost, izmerjeno vrednost krvnega tlaka in pridružene bolezni – svetoval najbolj optimalno ukrepanje.

Redno preverjanje krvnega tlaka se sicer zdi nekaj samoumevnega, a ker to stanje praviloma ne povzroča prepoznavnih simptomov, marsikdo na ta preprosti preventivni ukrep pozabi. Vendar tudi pri hipertenziji, tako kot nasploh, velja: redno velja preverjati svojo zdravstveno sliko in pravočasno ukrepati. Tako se je mogoče izogniti prenekateremu zapletu, kakovost življenja pa (p)ostane neprimerljivo boljša.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.