Doslej najboljša terapevtska možnost za zaščito pred težkimi posledicami prebolevanja bolezni COVID, ki ji je evropska agencija za zdravila EMA že prižgala zeleno luč, predstavlja spodbudno možnost za bolnike z nekaterimi rakavimi obolenji, z vnetnimi revmatskimi in avtoimunskimi boleznimi pa tudi za paciente po transplantaciji, ki prejemajo biološka oziroma imunosupresivna zdravila. Tem sta v zadnjih dveh letih skrb in strah, kako hude bi lahko bile posledice okužbe s SARS-CoV-2, še dodatno načenjala zdravje, kajti danes je jasno: med tistimi, ki so – cepljenju navkljub – zboleli in zaradi težke oblike prebolevanja bolezni COVID potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je velik delež posameznikov s slabo delujočim imunskim sistemom.

Zato izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo (združenje L&L) Kristina Modic opozarja, da v času, zaznamovanem s sicer težko pričakovano ublažitvijo razmer, ki jih je v zadnjih dveh letih narekovala pandemija, pozabljamo, da novi koronavirus kljub omenjenim spremembam še naprej ogroža bolnike s krvnimi in drugimi raki. »Zato skorajšnjo novost – možnost zaščite s preventivnim zdravilom – razumemo kot dober obet, ki se ga bodo razveselili zlasti tisti bolniki, za katere zaščita s cepljenjem doslej ni bila tako zelo uspešna, kot smo upali, da bo.«

Zakaj je novica o skorajšnji možnosti preventivnega zdravljenja v obliki protiteles tako spodbudna?

»Breme epidemije je bilo hudo, pa ne le po zdravstveni plati; bolnišnice so bile polne, veliko bolnikov je bilo hudo bolnih, številni so umrli. Da cepljenje ni oziroma ne bo vedno učinkovito, je mogoče pričakovati, zlasti pri pacientih z zahtevnim zdravljenjem, na primer po presaditvi krvotvornih matičnih celic. In čeprav je omikron nekoliko sprostil ozračje, lahko okužba takega bolnika še vedno ogrozi. Novice o skorajšnji možnosti preventivnega zdravljenja v obliki protiteles smo veseli; ne vemo namreč, kaj nam ta pandemija še utegne prinesti v prihodnosti,« poudarja asist. dr. Karla Rener s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Zato paciente, ki se spopadajo s krvnim rakom ali katero drugo težko boleznijo, spodbujajo k vztrajanju pri zaščitnih ukrepih, pa čeprav bodo v teh dneh morda edini, ki bodo v trgovini ali katerem koli drugem javnem prostoru nosili zaščitno masko.

Podobne razmere kot na hematologiji so tudi v drugih zdravstvenih ustanovah, zlasti tistih, v katerih zdravijo bolnike z zelo oslabljenim imunskim sistemom. Kot izpostavlja strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana prof. dr. Irena Oblak: »Zgodba pri nas ni bistveno drugačna, saj tudi na onkološkem inštitutu zdravimo zelo ranljive bolnike, med drugim paciente z limfomi in s pljučnim rakom. Okužbe, s katerimi se še vedno srečujemo, lahko te bolnike resno ogrozijo – ne glede na to, da se okužba z omikronom odvija v nekoliko blažji obliki.«

Resnega problema pa ne predstavljajo le okužbe in posledični zapleti, ampak tudi tako imenovani dolgotrajni COVID, ki še dolgo po preboleli bolezni odmeva na različne načine. Posledice se kažejo s srčno-žilnimi težavami (vnetje srčne mišice ali miokarditis, motnje srčnega ritma, miokardni infarkt, krvni strdki, popuščanje srca, možganska kap), z nevro-psihiatričnimi problemi (»možganska megla«, motnje spanja, zaskrbljenost, depresija, upad nevro-kognitivnih funkcij) ter s številnimi drugimi znaki in simptomi, med katerimi prevladujejo stiskanje v prsnem košu, zasoplost, utrujenost, občutek izčrpanosti.

Družba je mirneje zadihala, najranljivejši pa so še vedno ogroženi

Omikron se kot trenutno aktualna različica novega koronavirusa izogne imunosti po cepljenju, zato je dobro vsaj to, da je manj virulenten in tudi manj patogen. »A ob tem, ko je družba nekoliko mirneje zadihala in se odločila, da je skrajni čas za normalno zaživetje, najbolj ranljivi – bolniki s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi, bolniki z rakom – ostajajo ogroženi. Kar se njih tiče, ogroženost na račun bolezni COVID danes ni prav nič manjša,« je nedvoumen prof. dr. Janez Tomažič.

Čeprav so se bolniki, ki prebolevajo krvnega raka ali imajo tumor, s cepljenjem zaščitili pred okužbo z novim koronavirusom, pri nekaterih ta zaščita ni zadostovala. Zakaj?

»Organizem se po cepljenju začne sam boriti proti virusu oziroma okužbi – toda pri posameznikih s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi, prirojenimi ali pridobljenimi, je ta mehanizem slabši. Cepljenje je še vedno osnova in tako bo tudi v prihodnje. Zdravilo, ki prihaja v začetku maja, je profilaktično. Bolnik mora monoklonski telesi, ki slabemu imunskemu sistemu pomagata delovati proti mikrobu, v obliki zdravila prejeti roku petih dni, kajti ta respiratorni virus zelo hitro povzroči škodo, nakar zdravilo ni več učinkovito. Tem pogojem bomo zadostili z dobro logistiko in, seveda, z veliko znanja, tudi glede preprečevanja neželenih učinkov in součinkovanja z drugimi zdravili,« poudarja prof. dr. Tomažič.

Medtem ko so raziskave pokazale, da je to zdravilo pri prejšnjih različicah koronavirusa učinkovalo pol leta, pa nabor podatkov o tem, kako dolgotrajna bo njegova učinkovitost pri omikronu, EMA še zbira. »Nedvoumno pa je, da bo to zdravilo omenjenim bolnikom olajšalo življenje in izboljšalo njegovo kakovost,« je prepričan Janez Tomažič.

Med prvimi bodo zdravilo prejeli pacienti po presaditvi KMC

Na kliničnem oddelku za hematologijo bodo to zdravilo prvenstveno namenili bolnikom po presaditvi krvotvornih matičnih celic (KMC), pri katerih je prizadetost imunskega sistema tolikšna, da se organizem sploh ne odzove na cepljenje, pa tudi bolnikom s plazmocitomi in različnimi limfomi. 

»Vsako leto opravimo 140 do 150 presaditev krvotvornih matičnih celic – in ni dvoma, da bodo ti pacienti med prvimi kandidati za tovrstno profilakso. Presaditve namreč povzročijo škodo na prejšnjem imunskem stanju teh bolnikov, zato jim že nasploh priporočimo ponovitev zaščite s cepljenjem,« pojasnjuje dr. Karla Rener.

Monoklonsko zdravilo: kot laser, usmerjen v oko mikroba

Priporočila in navodila za uporabo profilaktičnega zdravila so pripravili na infekcijski kliniki, v minulih dneh pa so jih posredovali vsem specialistom, ki zdravijo imunsko kompromitirane bolnike – onkologom, internistom, hematologom, nefrologom, revmatologom ... Kot zagotavlja prof. dr. Janez Tomažič, bo zdravila dovolj, prejeli ga bodo lahko vsi bolniki, ki ga bodo potrebovali; o tem bo odločil njihov lečeči specialist, apliciranje zdravila pa se bo odvijalo v bolnišničnih belih conah. 

»Pri monoklonskih zdravilih ni veliko stranskih učinkov, saj ta delujejo kot laser, usmerjen v oko mikroba. Če to zdravilo, ki ga bo v Sloveniji pri svojem specialistu lahko dobil vsak posameznik s hudo imunsko prizadetostjo, primerjam z drugimi tovrstnimi zdravili, ki smo jih pri nas že uporabljali, lahko rečem, da ne povzroča praktično nobenih težav, njegova korist pa je velika. Seveda pa je treba biti previden in pozoren – kar velja za vsa zdravila, zlasti nova,« ocenjuje priznani infektolog. Prepričan je, da bo omenjeno zdravilo pomembno spremenilo pravila igre v skrbi za bolnike, ki jih COVID še vedno zelo ogroža. Mnogi med njimi tudi danes, ko je družba spet precej bolj sproščeno zadihala, tiho odhajajo.

Za številne bolnike epidemije še ni konec

»Za naše bolnike epidemija nikakor še ni končana. Virus, čeprav omikron, je zanje še vedno nevaren. Zato velja znanje, ki smo ga kot družba in kot posamezniki pridobili glede novega koronavirusa, ohraniti in se odločiti, kako se tudi v prihodnje obnašati čim bolj samozaščitno – za obolele, zlasti tiste, ki jim cepljenje ne zagotovi zaščite, je tak pristop nujen,« meni strokovna direktorica onkološkega inštituta.

V združenju L&L izpostavljajo pomen ozaveščenosti o vseh razsežnostih bolezni COVID, ki je zlasti za posameznike z oslabljenim imunskim sistemom vse prehitro lahko usodna. In bolniki, ki že tako ali tako občutijo posledice osnovne bolezni in zahtevnega zdravljenja, na račun obolelosti pa se vedno znova znajdejo prej resnimi preizkušnjami, si po prepričanju izvršne direktorice združenja Kristine Modic preprosto zaslužijo varnost in čim celovitejšo zaščito pred virusi, ki je bila na voljo že doslej – in, seveda, tudi tisto, ki v Slovenijo prihaja v začetku maja.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.