Značka: Janez Tomažič

Značka: Janez Tomažič

Čakalne dobe

»Glede stavke zdravnikov se bo premier zadnji smejal – a kaže, da se bo smejal sam«

»Bojim se, da je za mediacijo zmanjkalo časa. Zdravniška stavka se bo, skupaj z agonijo, ki jo povzroča, tako ali drugače končala. Kaj pa bo ostalo? Eno veliko nezaupanje,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si že pred petimi meseci opozorila dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateško komuniciranje v kriznih situacijah. Mediacija med vladno in sindikalno stranjo se je kasneje sicer odvila, vendar ni bila uspešna. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov – od njenega začetka bo kmalu minilo sedem mesecev – pa še vedno traja. Odvija se delovno – deloma zato, ker je vlada po normativno-zakonodajni plati onemogočila stavkovni protest zdravništva zoper njeno neučinkovitost, deloma pa zaradi tega, ker pravi zdravnik, ki prisega na bit svojega poslanstva, obolelega nikoli ne bi prostodušno prepustil naravnemu poteku bolezni in mu odrekel pomoč.

Rak

Dober obet za zmanjšanje ogroženosti bolnikov z rakom pa tudi bolnikov po transplantaciji

V prihodnjih dneh bo tudi slovenskim bolnikom na voljo novo zdravilo s profilaktičnim delovanjem, prvenstveno namenjeno tistim posameznikom, pri katerih bi okužba z novim koronavirusom lahko ogrozila njihovo zdravje in življenje. To so bolniki z zelo oslabljenim imunskim sistemom, na primer pacienti po presaditvi srca, pljuč, jeter ali krvotvornih matičnih celic, onkološki bolniki s plazmocitomi in različnimi limfomi, bolniki na dializi ter številni drugi, ki doslej, četudi so že trikrat ali celo štirikrat prejeli zaščito s cepljenjem in čeprav še vedno dosledno udejanjajo zaščitne ukrepe, niso bili dovolj zaščiteni pred (ponovno) okužbo in njenimi posledicami.

Cepljenje

COVID-19: cepiti se ali ne cepiti se, to je zdaj vprašanje

»Tveganje za pojav resnih stranskih učinkov po cepljenju je bistveno manjše od tveganja za nastanek usodnih zapletov med prebolevanjem bolezni COVID.« To je osnovni postulat, na katerem pri zagovarjanju zaščite s cepljenjem temelji skrb za javno zdravje – in cepljenje je najverjetneje edina možna pot, po kateri se bo treba odpraviti, da se bo sodobna civilizacija lahko iztrgala iz primeža aktualne pandemije. Da COVID ni primerljiv z gripo, je jasno vsakemu laiku – tako kot to, da ni politika tista, ki bo presegla zdajšnje stanje, ampak bomo morali to doseči sami. Vsak posebej in vsi skupaj. Seveda pa je razumljivo, da se porajajo tudi dvomi. Pa za to ni kriva le slaba komunikacija, ampak tudi preveč pogosto pojavljajoči se redki neželeni učinki, ki se končajo s smrtjo.

Rehabilitacija in socialna varnost

Vnetje srca, srčni infarkt, kardiogeni šok, pljučna embolija, globoka venska tromboza, možganska krvavitev, kap, sindrom akutne dihalne stiske, sepsa, ledvična odpoved so posledice bolezni COVID. In kako je z rehabilitacijo?

Vnetje srca. Srčni infarkt. Kardiogeni šok. Pljučna embolija. Globoka venska tromboza. Možganska krvavitev. Možganska kap. Sindrom akutne dihalne stiske. Sepsa. Akutna ledvična odpoved. Kognitivne motnje. Ponovno učenje osnovnih veščin za življenje, vključno s hojo. To so le nekatere od posledic bolezni COVID, ki posameznika lahko spremljajo še dolgo po sicer že preboleli bolezni, z veliko intenzivnostjo in izrazitim pečatom na zdravju, ki ne le, da upočasni okrevanje, ampak nemalokrat zahteva tudi ponovno zdravljenje v bolnišnici – zaradi dodatnih zapletov, ki so lahko usodni. In pri tem nikakor ne velja pozabiti, da bi bilo težkih zgodb in tragičnih izkušenj bistveno manj, če bi zaščita pred okužbo v tem obdobju, ko se pandemija še ne poslavlja, postala samoumevni sestavni del življenja vsakogar od nas; upoštevanje ukrepov, ki preprečujejo širjenje okužbe, je (v primerjavi s prebolevanjem te resne bolezni) bistveno preprostejši in manj invazivni preventivni vzvod.

Aids

»Testiranja spet ne izvajamo, zato se bojim, da se bodo epidemiološki podatki glede okužb s hiv poslabšali«

Da je bilo v tem letu (do vključno 20. novembra) pri nas na novo odkritih le 28 okužb s hiv, kar je manj kot katerokoli leto v zadnjem desetletju, se zdi spodbuden podatek – ne predstavlja pa realne slike. Anonimno in brezplačno testiranje, ki ga v praksi sicer še vedno spremljajo kratki stiki in tudi zadržki – čeprav gre za izjemno učinkovit in varen pristop, na podlagi katerega je mogoče pravočasno začeti z zdravljenjem in posledičnim preprečevanjem nadaljnjega prenosa okužb –, je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa namreč precej okrnjeno, posledice pa bo mogoče ovrednotiti šele čez čas.