»Že v prvem valu epidemije smo ponedeljkovo ambulanto, v sklopu katere izvajamo testiranje in svetovanje glede okužb s hiv ter z virusi hepatitisov B in C, zaprli za dva meseca. Po ponovnem odprtju ambulante na novi lokaciji je bila dostopnost okrnjena, odzivnost na testiranje pa se je zmanjšala za tri- do štirikrat – in potem smo bili v začetku novembra ponovno prisiljeni zapreti tudi to lokacijo, da ne bi vnašali virusa v specialistične ambulante,« je ob današnjem svetovnem dnevu aidsa za Zdravstveniportal.si povedal prof. dr. Janez Tomažič, prvo ime na področju zdravljenja okužb z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (hiv) oziroma aidsa na Slovenskem.

Dr. Tomažič, ki je na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC začel delati pred 37 leti, leto pred odkritjem virusa hiv, je svojo poklicno pot posvetil tej enigmi, tako imenovani kugi 20. stoletja, od katere je štafetno palico v tem letu prevzela pandemija koronavirusa SARS-CoV-2. 

Premagovanje kuge 20. stoletja 

V začetku je bilo spoprijemanje s hiv prežeto s številnimi tabuji, z neznanjem in neuspehi, ki so na globalni ravni milijone stali življenja – situacija je bila v resnici primerljiva z izzivi, ki jih danes prinaša aktualna pandemija.

V drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja pa je na področju aidsa prišlo do pomembnega preobrata, ki jo prof. dr. Tomažič ocenjuje kot izjemno obdobje, v katerem se je obolelim, za katere je bila ta diagnoza pred tem praviloma usodna, zdravstveno stanje začelo izboljševati tako rekoč pred njegovimi očmi – po zaslugi novih, učinkovitih zdravil, ki zdravstvenega stanja obolelih niso še dodatno poslabševala.

Kmalu spet testiranje, predvidoma na improvizirani lokaciji, v zabojniku ...

Danes so za zdravljenje okužb s hiv v Sloveniji na voljo vsa najnovejša zdravila. Pravočasni začetek zdravljenja omogoča tako rekoč popolno ozdravitev oziroma »izničenje« kužnosti – zatika se edino na račun prepoznega postavljanja diagnoze, kajti nekdo, ki je okužen, pa tega ne ve, okužbo širi naprej. 

»Pojavnost na novo odkritih okužb s hiv, ki prevladujejo v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, se je od leta 2016 zmanjševala, a bojim se, da se bo to zdaj spremenilo, da se bodo epidemiološki podatki poslabšali. Zato moramo nujno ponovno zagotoviti možnost testiranja in svetovanja, čim prej. Če ne bo šlo drugače, bomo dejavnost izvajali v zabojniku – ker se zavedamo, da je testiranje na tem področju absolutni temelj preventive,« poudarja prof. dr. Janez Tomažič.

V kratkem uvedba profilakse pred izpostavitvijo in samotestiranja?

Pomembna dopolnitev temeljne preventive pri preprečevanju širjenja okužb je profilaksa pred izpostavitvijo, ki je z raziskovalnega področja že prešla v vsakdanjo klinično prakso in ki ščiti pred prenosom virusa hiv, ne pa tudi pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami.

Kot pojasnjuje prof. Tomažič, se je pri nas na to temo od pomladi 2018 do letošnje jeseni odvijala obširna raziskava, ki sta jo financirala javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in ministrstvo za zdravje. V raziskavo so vključili 69 moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in za katere je značilno zelo tvegano obnašanje, ki ga spremlja tudi pogosta zbolevnost za spolno prenosljivimi boleznimi (gonoreja, klamidija, hepatitis ...).

»V raziskavi se je pokazalo, da je tovrstna strategija, temelječa na profilaksi pred izpostavitvijo, res primerna in da jo je treba čim prej uvesti tudi v klinični praksi. Rezultati testiranja na okužbo s hiv so bili pri vključenih v raziskavo, ki so se držali prejetih navodil in se redno udeleževali kontrol, negativni – kljub tveganim stikom in kljub temu, da smo sicer zabeležili 70 epizod prebolevanja različnih spolnih bolezni,« navaja dr. Janez Tomažič. 

Sicer pa je profesor v pogovoru za zdravstveni portal povedal še, da naj bi predvidoma do konca leta pri nas uvedli tudi možnost za samotestiranje na okužbo s hiv. Test, ki je kakovosten in ima dobro senzitivno specifičnost, bo na voljo v lekarnah.

Približno petina okuženih ne pozna svojega zdravstvenega stanja

Na globalni ravni se je lani z virusom hiv okužilo 1,7 milijona ljudi, 12 milijonov obolelih čaka na zdravljenje. Do okužbe s hiv najpogosteje pride pri spolnih odnosih z okuženo osebo, pri izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnim pripravkom (na primer pri souporabi okuženih igel pri injiciranju prepovedanih drog), možen je tudi prenos virusa z okužene matere na otroka (med nosečnostjo, med porodom ali po porodu).

Po oceni NIJZ pri nas živi manj kot 1000 oseb s hiv; približno petina jih ne ve, da so okuženi, zato okužba s hiv ostaja pomemben javno-zdravstveni problem. Tudi na NIJZ opozarjajo, da COVID-19 ogroža dosedanje dosežke na področju preventive in obvladovanja okužb s hiv; kolizija med obema zdravstvenima problemoma ima že zdaj konkretne posledice: slabša je dostopnost do preventive, testiranja, zdravljenja in vseh ostalih storitev, namenjenih okuženim oziroma obolelim.

Pri nas so diagnozo okužba s hiv v tem letu postavili 28-krat – pri šestih ženskah in 22 moških (od tega »le« 12 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar je najmanj v zadnjih desetih letih). Pri petih posameznikih je potrditvi okužbe s hiv sledila diagnoza aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti).  

Sicer pa so v začetku leta v Sloveniji živele 704 osebe s prepoznano okužbo s hiv; 92 odstotkov jih je prejemalo protiretrovirusna zdravila, med katerimi je velika večina (96 odstotkov) imela virusno breme nižje od mejne vrednosti, zato po zaslugi uspešnega zdravljenja niso bili več prenašalci okužbe. 

Letos so okužbo s hiv med drugim potrdili pri sedemletnem otroku; okužba se je na otroka prenesla prek mame, ni pa znano, ali se je to zgodilo pred, med ali po porodu. Da se v prihodnje kaj takega ne bi več moglo zgoditi, bi v Sloveniji morali čim prej uvesti presejanje nosečnic na hiv. 

Ilustracije: iStock; portret Janeza Tomažiča: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.