»Kar nekaj študij je že pokazalo in dokazalo, da so kognitivni treningi uspešne intervencije, ki niso primerne le za zdrave starejše ljudi, ampak tudi za bolnike, pri katerih je kognitivni upad povezan s staranjem in se kaže kot blaga kognitivna motnja, za paciente z alzheimerjevo boleznijo, depresijo, shizofrenijo, parkinsonovo boleznijo, multiplo sklerozo, anoreksijo, srčnimi obolenji, po poškodbah možganov – pa tudi za posameznike, pri katerih je težave povzročil alkoholizem,« poudarja dr. Vojko Kavčič, ki se že dolgo, tako v ZDA kot v Sloveniji, posveča proučevanju učinkovitosti umovadbe tako pri upočasnitvi kognitivnega staranja kot pri zmanjševanju tveganja za nastanek alzheimerjeve bolezni oziroma demence.

Dr. Vojko Kavčič je že od leta 2011 kot profesor in raziskovalec zaposlen na Inštitutu za gerontologijo Univerze Wayne State v ZDA, vodi pa tudi Mednarodni inštitut za aplikativno gerontologijo v Sloveniji. O znanstveno in izkustveno dokazani koristnosti umovadbe je podrobneje spregovoril v sklopu današnjega hibridnega dogodka Alzheimer café; tovrstna srečanja sicer po vsej Sloveniji organizira Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija.

V sklopu svojega raziskovalnega dela se prof. dr. Kavčič po eni strani osredotoča na proučevanje zaznavnih in kognitivnih sposobnosti pri zdravih starejših, po drugi strani pa je raziskovalno usmerjen tudi v zgodnjo diagnostiko alzheimerjeve bolezni. Pri vodenju Mednarodnega inštituta za aplikativno gerontologijo v Sloveniji sodeluje z raziskovalci Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Alma Mater Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem.

Aktivnosti za ohranjanje možganskega zdravja

Kakšen je torej koncept umovadbe? In kako je to področje urejeno v Sloveniji?

Za ohranjanje možganskega zdravja so najboljše izvenrutinske aktivnosti, v smislu usmerjenih, rednih kognitivnih treningov oziroma vodenih aktivnosti, v sklopu katerih človek, ki želi zmanjšati možnosti za umski upad, opravlja različne naloge, s pomočjo katerih vzdržuje ali celo izboljšuje kognitivne sposobnosti. 

V najširšem smislu v sklop umovadbe spadajo vse aktivnosti, s katerimi človek poleg rednih dnevnih aktivnosti in opravil dodatno angažira možgane, pa naj gre za reševanje križank, rebusov, sudokuja, za igranje kart ali prebiranje leposlovja. 

Umovadba je ključnega pomena za ohranjanje miselnih sposobnosti starejših, pomembno vlogo pa igra tudi pri zmanjševanju tveganja za nastanek alzheimerjeve bolezni – pri čemer ne velja pozabiti priporočila, naj jo v življenjski vsakdan vključi vsak, ki želi poskrbeti za izboljšanje svojega kognitivnega zdravja.

Umovadba je pot k izboljšanju možganskega stanja

V ZDA se je, denimo, pokazalo, da pri večini pacientov, ki so prestali težko operacijo na srcu, posledično pride do pomembnega, celo do 20-odstotnega upada umskih sposobnosti, ki pa jih je mogoče povrniti s kognitivnimi treningi. Podobno je, kot pove dr. Kavčič, pri raku na prsih. Če rak dojk zdravijo z adjuvantno hormonsko terapijo, pri številnih obolelih pride tudi do upada umskih sposobnosti. »Zdravniki danes vedo, da je poleg bolečin in oteklin, ki predstavljajo resne težave po operativnem zdravljenju, tudi umski moment pomembna komponenta, ki se ji je treba posvečati v sklopu rehabilitacije in okrevanja.«

»Kognitivni trening je vodena vaja, ki vključuje različne naloge, s pomočjo katerih naj bi povečali ali vzdrževali določene kognitivne funkcije ter spodbudili učenje. Vedeti moramo namreč, da nevroni zaradi nezadostne rabe sčasoma postajajo manjši, tako kot mišice, ki postanejo ohlapne, če jih ne uporabljamo – vendar je tudi nevrone mogoče stimulirati. Zato pravim, da je umovadba pot k izboljšanju možganskega stanja, pri čemer ne velja pozabiti na rek: 'Raba krepi, neraba krni.'« poudarja dr. Kavčič. Ob tem izpostavi številne tovrstne raziskave, ki se med seboj razlikujejo tako po metodi oziroma pristopu kot po dolžini in intenzivnosti intervencij.

Koristnost kognitivnega treninga in njegovega dolgoročnega učinkovanja

»Uspešen kognitivni trening temelji na preverjenih znanstvenih teorijah in modelih različnih kognitivnih procesov, njegov učinek pa se ne kaže le v rezultatih merjenja funkcije, ki je vključena v trening, ampak tudi na drugih kognitivnih področjih. Umovadba ali kognitivni trening zato temelji na dveh konceptih: na 'ločljivosti' kognitivnih funkcij, kjer se usmerjamo na posamezna kognitivna področja, in na rehabilitaciji, kajti možgani so plastični, kar pomeni, da lahko izboljšamo njihovo funkcionalnost,« pri čemer dr. Kavčič pojasni, da se je večina tovrstnih treningov začela v sklopu posameznih projektov na univerzah in nato prerasla v dejavnost z dokazano učinkovitostjo.

To so na globalni ravni potrdile številne študije, temelječe na multimodalnem pristopu; dr. Kavčič izpostavi dve največji na tem področju, ki sta nedvoumno potrdili koristnost kognitivnega treninga in njegovega dolgoročnega učinkovanja.

Zakaj Slovenija ne sledi zgledu razvitega sveta?

»Po letu 2014 – takrat je bila končana raziskava FINGER, v katero so vključili posameznike, stare od 60 do 77 let, ter proučevali učinke dve leti trajajočih intervencij – se je veliko držav odločilo za izvedbo takega projekta na nacionalni ravni. V Vzhodni Evropi tega ni. Zakaj tega ni v Sloveniji?« (se) retorično sprašuje dr. Vojko Kavčič, ki je trdno prepričan, da ima Slovenija strokovnega znanja dovolj. »Zato se to vprašanje nanaša na tiste, ki vodijo zdravstveno politiko, ki se odraža tudi v skrbi za starejše. In rekel bi, da to delajo slabo.«

Ob tem spomni in opomni, da so taki pristopi, ki bi jim odločevalci že zdavnaj morali prižgati zeleno luč za udejanjanje v praksi, »poceni. Kajti če pri nekom podaljšaš samostojno in zdravo staranje, se močno zmanjšajo tudi stroški za dolgotrajno oskrbo in nego.« 

Ob tem pa dr. Vojko Kavčič spomni, da so poleg kognitivnih treningov, ki preprečujejo umsko upadanje, nujni tudi treningi, ki starejšim olajšajo prilagajanje na neprestane spremembe v družbi. Eden od takih je zagotovo strateški pristop k računalniškemu opismenjevanju starejših.

Ilustracije: iStock; portreti dr. Vojka Kavčiča: posnetki zaslona med hibridnim dogodkom

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.