Začenja se mesec, ki je vedno bolj prepoznavno odet v simbolično rožnato barvo. Ta opominja na najpogostejšega raka pri ženskah tako pri nas kot na globalni ravni – na raka na prsih, za katerim praviloma zbolevajo ženske, včasih pa tudi moški – in na številne možnosti glede čim doslednejše skrbi za zdravje, s katero je bolezen mogoče preprečiti ali njeno pojavnost vsaj odložiti. Program Dora, v sklopu katerega na presejalno mamografijo povabijo 140.000 žensk na leto, odzivnost na vabilo pa je velika, v zadnjih letih več kot 77-odstotna, pa je tisti, ki omogoča odkritje več kot 600 primerov raka dojk v zgodnji fazi, ko bolezenskih sprememb še ni mogoče niti občutiti niti jih otipati.

Odzivnost žensk na presejalno mamografijo je letos že 79-odstotna

Kot ob tem poudarja vodja programa Dora Barbara Mihevc Ponikvar, se je v prvi polovici tega leta odzivnost na presejalno mamografijo še povečala, saj je dosegla 79-odstotno udeležbo, kar je po njenem prepričanju odraz tega, da ženske na Slovenskem ta program pripoznavajo kot res kakovostno zdravstveno storitev – istočasno pa je Dora z doseženimi rezultati postala tudi primer dobre prakse na evropski ravni. Zato je slovenski program, ki se odvija pod okriljem Onkološkega inštituta Ljubljana, tudi učni center za države, kjer takšne presejalne programe šele vzpostavljajo.

»Preiskava z mamografijo je za zdaj še vedno edina, katere učinkovitost je podprta z dokazi. In edina, s katero lahko učinkovito odkrivamo res zgodnje bolezenske spremembe na dojki. S presejalno mamografijo smo od leta 2008, ko je začel delovati program Dora, pri približno 6000 ženskah odkrili raka dojk – v večini primerov še v začetni fazi, ko je bolezen omejena na dojko,« pojasnjuje Barbara Mihevc Ponikvar.

Nov izziv: širitev programa Dora na vse ženske, stare od 45 do 74 let

Tudi ta program ima, tako kot nasploh vsi presejalni programi, izjemno stroge smernice, ki jim mora zadostiti pri izpolnjevanju strokovnosti in kakovosti. Slovenija že dolgo udejanja vsa evropska priporočila, ki pa so z zadnjo revizijo dobila nov izziv – s priporočitvijo širitve programa, v sklopu katerega naj bi v prihodnje presejalno mamografijo zagotavljali ženskam od 45. do 74. leta starosti.

Ob tem Barbara Mihevc Ponikvar opozarja na izsledke analize, ki so pokazali, da bi pri nas v tem primeru v presejanje za raka na prsih morali vključiti 50 odstotkov več žensk, zato je pred tem nujna zagotovitev ustreznih zmogljivosti – tako opreme kot strokovnega kadra. 

»V prihodnjem letu bomo izvedli pilotno študijo, v sklopu katere bomo na presejalno mamografijo povabili mlajše ženske,« dodaja vodja Dore. S pilotnim projektom naj bi natančneje ugotovili, kakšni so sistemski okviri, ki jih bo treba zapolniti pred razširitvijo Dore na ravni celotne države.

V sklopu Dore zdravljenje zelo hitro sledi postavitvi diagnoze

S kliničnega vidika je prof. dr. Janez Žgajnar z OI Ljubljana kot onkološki kirurg izpostavil zlato pravilo: »Odkritje raka dojk v začetni fazi bolezni pomeni večjo možnost za ozdravitev.« Zgodnja diagnoza omogoča manj obsežno kirurško zdravljenje, možnosti ozdravitve bolnice pa so enako dobre kot pri obsežnejšem operativnem zdravljenju. Pri bolnicah, pri katerih so raka dojk odkrili v sklopu presejalnega programa, je delež ohranitve dojk večji, odstranitev vseh pazdušnih bezgavk, ki ima lahko resne posledice, pa bistveno redkejša. 

Obseg tako imenovane pazdušne kirurgije se je v slovenski onkologiji močno zmanjšal tudi po zaslugi zgodnje uvedbe biopsije. Manj obsežno zdravljenje pa je sinonim za večjo kakovost življenja pacientk, poudarja prof. dr. Žgajnar in dodaja: »V sklopu programa Dora je zelo velik delež tumorjev odkritih v fazi, ko jih še ni mogoče zatipati; v povprečju so veliki 15 milimetrov.« V takih primerih je nujno lokaliziranje tumorja, v nadaljnjih postopkih zdravljenja pa se odstrani zgolj tisti del dojke, v katerem je tumor, ki se še ni razsejal oziroma razširil.

Kadar raka na prsih odkrijejo v sklopu programa Dora, se zdravljenje odvije hitro. Pri obolelih, ki jim diagnozo rak dojk postavijo izven omenjenega programa, kar pomeni, da je rak odkrit v zelo različnih stadijih, pa je ta pot, tako prof. dr. Janez Žgajnar, »vsekakor daljša, predvsem pa bolj vijugava – prej, preden bolnice pridejo na onkološki inštitut.« Zato naj bi v prihodnje tudi v sklopu državnega programa za obvladovanje raka (DPOR) fokus usmerili v aktivnosti, ki naj bi preprečile oziroma vsaj omejile dolgotrajno tavanje pacientov po sistemskih labirintih prej, preden pridejo do onkološke oziroma multidisciplinarne obravnave, ki dokazano prispeva h kakovostnejši klinični obravnavi in boljšim izidom zdravljenja. 

Prepoznajte vsako odstopanje od »normale«

Oktober je mesec, v katerem se še bolj pospešeno kot sicer vrstijo aktivnosti, s katerimi tako zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem in celostno obravnavo ter rehabilitacijo bolnikov z rakom dojk, kot tudi predstavniki oziroma predstavnice obolelih izpostavljajo vlogo vsakega posameznika, ki lahko za svoje zdravje veliko naredi tudi sam. 

Tokratni slogan rožnatega oktobra metaforično spodbuja vsako žensko, naj – podobno, kot v trgovini ali na stojnici preveri sadje in njegovo kakovost, preden se odloči za nakup – s samopregledovanjem preveri tudi svoje zdravje. In tako morda dovolj zgodaj odkrije bolezensko spremembo, ki se ne sme razrasti. Kajti tako, kot je pomembno, da vsak človek pozna svoje običajno, dobro počutje in posledično zna prepoznati vsako odstopanje od »normale«, zaradi česar se je smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom, ki se odloči za pregled osnovnih parametrov, je bistvenega pomena tudi to, da ženska pozna svoje prsi – in da ne pozabi na redno samopregledovanje, za katero še vedno velja, da (ji) lahko pomaga rešiti življenje. 

Zato v Združenju Europa Donna Slovenija v sklopu rožnatega oktobra vedno znova izpostavljajo pomen zdravega načina življenja pa tudi zgodnjega odkrivanja raka na prsih. »Ni pomembno le, da ženske slišijo naša sporočila, pomembno je, da jih vključijo v svoj življenjski vsakdan. Spodbuditi želimo prav vsako žensko, da bo skrbela za svoje zdravje in se redno udeleževala pregledov – kajti skupaj lahko premagamo strah pred diagnozo in pripomoremo k še dodatnemu zmanjšanju bremena te bolezni,« poudarja dr. Tanja Španič, predsednica slovenskega združenja Europa Donna.

Resne kadrovske težave v zdravstvu

Rožnatemu oktobru ob rob pa dr. Simona Borštnar, ki na onkološkem inštitutu vodi mamarni tim, izpostavlja, da so letošnje leto tudi v onkologiji zaznamovale resne kadrovske težave, kajti število zdravstvenih delavcih niti v eni od (ožjih) strok ni več zadostno – »kljub temu pa (še) ni prišlo do usodnih podaljšanj čakalnih vrst.«

Za zdaj kakovost zdravljenja onkoloških bolnikov, torej tudi bolnic z rakom dojk, še ni okrnjena, so pa že morali oklestiti program celostne rehabilitacije in ga prilagoditi trenutnim zmogljivostim – prav zaradi kadrovskih omejitev.

Portreti: posnetki zaslona/novinarska konferenca; ilustracije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.