Rak

Zakaj odločitev za cepljenje, ki ščiti pred okužbami s humanimi papiloma virusi, tudi v študentskih letih še ni prepozna

Okužba s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo različne rake, je pogosta; v večini primerov izzveni brez vsakršnih posledic, v približno 10-odstotnem deležu pa je okužba dolgotrajna in kot taka povečuje tveganje za nastanek predrakavih sprememb in raka; do tega najpogosteje pride pri okužbi s tako imenovanimi visokorizičnimi tipi HPV, pri približno odstotku okuženih. Če ima nosečnica genitalne bradavice, ki so posledica okužbe s HPV, se med porodom okužba lahko prenese tudi na novorojenčka; če se pri malčku posledično razvije respiratorna papilomatoza, ta sproži zaporo dihalne poti, ki je lahko tudi usodna. Po drugi strani pa so danes na voljo obetavne možnosti za preprečitev tovrstnih okužb pa tudi za pravočasno odkritje morebitnih predrakavih ali rakavih sprememb, ko je zdravljenje ne le manj invazivno in manj obremenjujoče za obolelega, ampak tudi bistveno učinkovitejše. A tudi na tem področju v praksi še vedno prihaja do pomislekov, dilem in kratkih stikov.

Preventiva

Nova raziskava in priporočila: ker jeseni in pozimi s hrano dobimo le 15 odstotkov priporočene količine vitamina D, je v tem obdobju leta sončni vitamin treba dodajati, priporočenega odmerka pa nikakor ne preseči

Nedavna znanstvena raziskava, s katero so pri nas ponovno proučevali verodostojnost podatkov o slabi preskrbljenosti Slovencev z D vitaminom, je pokazala, da v jesensko-zimskem obdobju odrasel Slovenec v povprečju s hrano zaužije manj kot tri mikrograme D vitamina na dan, kar je skoraj sedemkrat manj od priporočene količine (20 mikrogramov). Organizem pa zadostno količino tako imenovanega sončnega vitamina, ki ga poleti in spomladi več kot dovolj dobimo po naravni poti, nujno potrebuje za normalno delovanje. Ključno vlogo ta vitamin igra pri zagotavljanju dobrega delovanja imunskega sistema, kar je zlasti ob tako strmem porastu COVID okužb, kakršnemu smo priča v zadnjem času, vitalnega pomena, saj pomaga preprečiti najtežje zaplete pri prebolevanju te bolezni.

Preventiva

»Cepljenje in jemanje D vitamina bosta bistvena pri premagovanju tokratnega vala epidemije, kajti vse premalo se zavedamo, da je kužnost delte skoraj primerljiva s kužnostjo pri ošpicah,« opozarja asist. Darko Siuka

O rezultatih raziskav, ki so opozorile na izjemno pomanjkanje vitamina D med odraslimi Slovenci, smo na zdravstvenem portalu že podrobno pisali. Vendar to velja znova ponoviti, kajti omenjeni vitamin dokazano pomaga ublažiti potek bolezni COVID – kar je dobro vedeti v času, ko se pospešeno napoveduje predvidoma zadnji val epidemije novega koronavirusa, ki je doslej najkužnejša različica virusa delta. Pomanjkanje D vitamina pa postane izrazito predvsem v jesensko-zimskem času, ko je zbolevnost za akutnimi virusnimi in drugimi okužbami dihal zelo pogosta.

Cepljenje

Epidemiologi zaradi delta različice koronavirusa opozarjajo, da bo jeseni četrti val epidemije mogoče preprečiti z najmanj 60-odstotno precepljenostjo, ki je pri nas trenutno 28-odstotna

Po več kot letu in pol se življenje počasi začenja vračati v ustaljene tirnice, vendar smo še daleč od »normalnega« vsakdana, ki ga ne bo več usmerjala pandemija novega koronavirusa z novimi, vsakič bolj kužnimi sevi. Več kot tretjina Slovencev je že cepljena, vsaj s prvim odmerkom, medtem ko je oba odmerka cepiva do konca minulega tedna prejelo 592.156 posameznikov. Doslej izbira cepiva ni bila mogoča, kar je bilo za prenekaterega posameznika, ki je poglobljeno proučil razlike v odstopanjih pri kakovosti in varnosti razpoložljivih cepiv, najpomembnejši razlog za omahovanje pri končni odločitvi. V tem tednu pa se spreminja tudi to: odslej bo vsakdo lahko sam izbral, s katerim cepivom se želi zaščititi pred okužbo s SARS-CoV-2 in tako prispevati h ključnemu momentu – zadostni, najmanj 60-odstotni precepljenosti, s katero bo mogoče preprečiti nadaljnje valovanje epidemije.

Cepljenje

Kaj pomeni nedavno odkritje povišanih vrednosti koronavirusa v odplakah na območju, ki ga »pokriva« Zdravstveni dom Kranj, kako se odvija cepljenje in koliko je odpovedi cepljenja

Kako učinkovanje povišanih vsebnosti novega koronavirusa v odplakah zaznavajo v Zdravstvenem domu Kranj? So povečali število testiranj, je med testiranimi večje število pozitivnih, je v tem času med bolniki s COVID več tistih, ki morajo zaradi težje oblike prebolevanja te bolezni na zdravljenje v bolnišnico? Kaj pomenijo številke, na katere v zadnjih dneh opozarja stroka na nacionalni ravni, med drugim tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek?

Ukrepi

Javni apel razumnikov: družbeno premirje in sodelovanje je edina prava in razumna pot k premaganju epidemije, v kateri začetek množičnega cepljenja prinaša upanje, da bomo še letos lahko spet zaživeli svobodno

»Za nami je eno najzahtevnejših in najtragičnejših let v novejši slovenski zgodovini. Pandemija COVID je pri nas terjala že več kot 3500 življenj. Začetek množičnega cepljenja prinaša upanje, da bomo lahko še letos zaživeli svobodno in brez strahu pred koronavirusom. A kljub tej luči na koncu tunela je pred nami še mnogo težkih mesecev odrekanj in naporov, kar velja zlasti za naše zdravstveno in negovalno osebje, ki nas s svojo požrtvovalnostjo varuje pred najhujšim ...,« so zapisali podpisniki današnjega apela k družbenemu premirju in sodelovanju kot edini pravi in razumni poti k premaganju epidemije.

Cepljenje

»Cepivo proti COVID je kot snežinka, ki se, ko 'pristane', sintetizira ...«

Danes na prodajnih policah težko najdemo hrano ali pijačo, ki bi vsebovala manj aditivov, kot jih je v cepivu proti COVID; v njem, denimo, ni niti ene od sestavin, ki jih nasprotniki cepljenja vedno znova omenjajo v polemikah z uradno medicino oziroma epidemiologijo. In še metaforična, poljudna primerjava, kot jo je ubesedila znanost: cepivo proti COVID-19 je kot snežinka, ki se, ko »pristane«, sintetizira; iz RNA se naredijo proteini, tisto, kar ostane, je spomin v celicah. Vpliva na genom ni, učinkovitost je izjemna, stranski oziroma neželeni učinki so reaktogeni, blagi, prehodnega značaja. Zato v razmislek: koliko ima danes medicina (poleg omenjenega cepiva) na voljo zdravil, pri katerih bi za preprečevanje bolezni, ki s tako rekoč svetlobno hitrostjo ugaša življenja starejših pa tudi mlajših Slovencev, zadostovalo (manj kot) pol mililitra pripravka – za pridobitev zaščite pred tem hudim obolenjem, ki je v zadnjem letu dni življenje tako rekoč celotnega planeta postavilo na glavo?

Varnost in kakovost

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Hugon Možina boleče nazorno o tem, kako in zakaj nam COVID tako zelo zelo spreminja življenje, danes, jutri in pojutrišnjem ...

Skoraj dva meseca sta minila od poziva najvidnejšega slovenskega strokovnjaka za demenco prof. dr. Zvezdana Pirtoška k humanejšemu pristopu pri obvladovanju pandemije novega koronavirusa, s čimer naj bi odgovorni celotno prebivalstvo nagovorili tako, da bi vsi povedano ne le slišali, ampak tudi sprejeli. Tako bi vsi skupaj učinkoviteje obvarovali zdravje in mnoga življenja najobčutljivejših posameznikov, med katerimi so tudi bolniki z demenco. Toda dogajanje v Sloveniji je v drugem valu epidemije narekovalo nastanek razmer, kakršnih si v septembru nihče ni mogel niti predstavljati, a te nam bodo močno spreminjale življenje – ne le danes, ampak tudi jutri in pojutrišnjem ... Podatki kažejo, da so se stiske oseb z demenco močno povečale; na račun osamljenosti se je verjetnost za upad kognitivnih funkcij povečala za približno 20 odstotkov, za kar 30 odstotkov večja pa je tudi verjetnost za razvoj katere od srčno-žilnih bolezni ali za možgansko kap.

Ukrepi

Kako med epidemijo umiriti cunami umrlih, kako bo zdravstvo po epidemiji kos cunamiju čakajočih na zdravljenje?

»Vse dosedanje vlade so z odlašanjem reševanja nevzdržnih razmer na področju dolgotrajne oskrbe sistemsko kršile pravice starejših, kar se je razvilo v strukturno zanemarjanje tega dela populacije. V času epidemije pa so dosedanje pomanjkljivosti v skrbi za starejše postale še izrazitejše, številke o umrlih v domovih starejših so zastrašujoče,« ob dnevu človekovih pravic opozarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit, ki je skupaj s direktorico Amnesty International (AI) Slovenija Natašo Posel ocenila, da so neustrezne priprave na drugi val epidemije v domovih za starejše marsikomu ogrozile pravico do zdravja in življenja.

Preventiva

»COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči ... Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni«

»Če odmislimo, da smo lahko vsak trenutek pozitivni, kužni, stigmatizirani, če odmislimo, da nas lahko pobere nekaj let prej, da materialna prihodnost ni več predvidljiva, se v bistvu ni veliko spremenilo, saj je bilo tudi pred virusom popolnoma enako – z razliko, da smo živeli v fikciji neskončnega življenja, materialne gotovosti in iluzije, da obstajajo pošteni politiki, ki bodo upravljali državo po meri državljanov. COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči, nalil čistega vina. Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni, prometnih nesreč, hribovskih, letalskih, morskih nezgod ... Življenje je pač smrtno nevarno z ali brez COVID-19,« je danes na družbenih omrežjih opozoril slovenski okoljevarstvenik, letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič.