Vsak letni čas v letu ima svoje posebnosti, ki se spreminjajo in včasih povsem presenetijo. Zato je s povsem zdravstvenega vidika – pa tudi zato, da se med dopustovanjem oziroma nasploh izognemo neljubim presenečenjem – priporočljivo upoštevanje zlatih pravil, pa naj gre za zaščito pred škodljivimi učinki sonca, pred kačami in klopi ali pred okužbo z različnimi bakterijami, virusi ali paraziti, če hrane ne pripravljamo sami, saj se poleti hrana okuži bistveno hitreje kot sicer. Zaščita otrok ni kaj dosti drugačna od zaščite odraslih – ne moremo pa zgrešiti, če smo pri tovrstnih ukrepih, s katerimi zagotovimo varnost nebogljenim malčkom, še doslednejši kot sicer.
Sicer je res, da se marsikdaj in marsikomu zdi, da na tem področju pravzaprav ne moremo izvedeti nič (več) novega, da vendar se v tovrstnih nasvetih lahko skriva marsikaj, česar še nismo slišali – ali pa smo na uporabni nasvet morda celo že pozabili.
Ste, na primer, vedeli, da so mladi, ki pijejo energijske pijače (bistveno bolj kot njihovi vrstniki, ki po teh napitkih ne posegajo) poleti izpostavljeni toplotnemu udaru oziroma vročinski kapi, saj hitreje pride do pregretja telesa?
Poznate znake dehidracije (suha usta, temen urin, redko tiščanje na vodo, omotičnost), ki v hudi poletni vročini lahko hitro vodi v resne zaplete? Majhen otrok se tovrstnih težav ne zaveda, nanje morajo biti pozorni odrasli – in skrbeti, da po zaslugi zadostnega pitja osvežilne tekočine do tega sploh ne pride. Kadar imamo občutek, da smo popili toliko vode, da preprosto ne gre več, posezimo tudi po sezonski zelenjavi in sadju, saj, denimo, pomaranče, lubenica ali kumare zelo dobro pomagajo ohranjati hidracijo.
Ste vedeli, da so mladi, ki pijejo energijske pijače, poleti bolj izpostavljeni toplotnemu udaru oziroma vročinski kapi, ker hitreje pride do pregretja telesa?
Kaj je treba vedno imeti v potovalni lekarni, kako sebi ali otroku pomagati in kdaj oditi k zdravniku?
O tem, kaj velja vedno imeti s seboj v potovalni lekarni in kako si pomagati pri manjših prigodah in nezgodah, pojasnjujeta zdravnici – pediatrinja Vlasta Kunaver iz Zdravstvenega doma Kamnik in urgentna zdravnica Špela Baznik, ki dela v sklopu splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma Ljubljana. Obe priporočata upoštevanje osnovnih, preprostih pravil ter uporabo zdravega razuma, saj je zaskrbljenost skrbnih staršev včasih lahko tudi močno pretirana – ob tem pa opozarjata, pri katerih znakih, simptomih oziroma stanjih je treba otroka nemudoma odpeljati k zdravniku.
Uporabni nasveti in priporočila za dopustovanje
Špela Baznik, urgentna zdravnica
Če potujemo po Sloveniji, pred odhodom pogledamo, kakšno je vreme, pred odhodom v visokogorje preverimo, kakšne so razmere v gorah.
Na morje (oziroma na potovanje) vzamemo s seboj:
- klobuk,
- kremo z visokim zaščitnim faktorjem – priporočamo faktor 50,
- dovolj vode za na pot, če obtičimo v zastojih, ki lahko trajajo tudi več ur,
- nekaj hrane, kar je pomembno predvsem, če so z nami na poti otroci,
- terapijo, ki jo jemljemo zaradi kronične bolezni, imejmo ves čas pri sebi (ne puščajmo je v kovčku, če gremo na pot z letalom),
- potovalno lekarno, v kateri naj bodo stvari, ki bi jih potrebovali, če bi se udarili ali padli (obliž, sterilne gaze, povoj, trikotno ruto, s katero lahko imobiliziramo manjše poškodbe, razkužilo ...) ali imeli močno povišano telesno temperaturo.
Kaj naj vsebuje domača oziroma potovalna lekarna?
- analgetik proti bolečinam,
- antipiretik za zniževanje visoke telesne temperature; če nismo alergični, sta najbolj priporočljiva paracetamol in nesteroidni antirevmatik, na primer naproksen ali brufen.
S sabo je dobro vzeti še :
- antihistaminik, če pride do alergijske reakcije,
- lokalni antihistaminik, ki pomaga umiriti srbečico po piku,
- pinceto.
Našteta zdravila je mogoče dobiti v lekarni, brez recepta. Če teh zdravil nimamo s seboj, jih kupimo v lekarni v bližini dopustniške lokacije – če pa se odpravljamo v odročnejše kraje, je ta del obvezne opreme treba res premišljeno pripraviti.
Ko oziroma če se zgodi karkoli nepredvidenega, se moramo znajti in uporabiti stvari, ki jih imamo na voljo.
Zato je dobro vzeti s seboj tudi
- prijemalko ali pinceto za odstranitev žela po piku čebele, bodic morskega ježka, če smo v morju stopili nanj ali za odstranitev klopa, če smo, na primer, v hribih ali gorah. Če teh pripomočkov nimamo, se znajdemo drugače – klopa primemo z nohti in ga odstranimo, pred tem mesta ugriza z ničemer ne mažemo.
Pred odhodom moramo vedno preveriti
- rok trajanja zdravil,
- ali imamo pripravljena vsa zdravila, ki jih redno jemljemo,
- vedno je treba vzeti več zdravil, za vsaj nekaj dni rezerve.
Če se vozimo v avtu, poskrbimo za zaščito pred neposredno sončno svetlobo (na okno namestimo improvizirano zaveso).
Sicer pa se je v hudi vročini treba izogibati večjim fizičnim aktivnostim sredi dneva; s težjimi opravili in intenzivnejšimi športnimi aktivnostmi naj bi končali do 9. ali najkasneje 10. ure oziroma v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni vroče, da se izognemo vročinski preobremenjenosti in izčrpanosti.
Prevelika izpostavljenost soncu oziroma UV žarkom lahko povzroči resne težave:
- glavobol,
- vrtoglavica,
- opekline,
- vročinski udar,
- kap,
dolgoročnejši posledici pa sta:
- prezgodnje staranje kože,
- kožni rak.
Kako z otrokom na čim manj stresno in čim lepše (po)potovanje
Vlasta Kunaver, pediatrinja
Na pot se odpravite ponoči
Če imate majhne otroke, je treba nanje misliti že pri izbiri počitniških ciljev. Nekateri malčki slabše prenašajo dolgotrajno vožnjo (med potjo jim je slabo, bruhajo, jočejo, ne morejo zaspati), zato je prav, da res skrbno izberemo destinacijo.
Omenjene težave se na prvi pogled resda ne zdijo zdravstvene, zagotovo pa prispeva k duševnemu miru med družinskim oddihom, če za nami ni en dan joka med vožnjo. Dobro je, če potujemo ponoči, da se otroci med vožnjo spočijejo in tako lažje prenesejo pot.
Ali bo na počitnicah dovolj naravne sence?
Druga pomembna stvar pri tem, ko se z otrokom odpravimo na počitnice na morje, je, da se vnaprej pozanimamo, kako je z naravno senco.
Pri majhnih otrocih je namreč pomembno, da imamo ob plaži gozdiček z dovolj naravne sence, saj majhnega otroka ne moremo prepričati, naj bo na plaži zgolj pod senčnikom – otroci so živahni, tekajo naokrog in potrebujejo več zaščite pred vročino in soncem.
Kako hraniti zdravila – na hladnem ali na sobni temperaturi?
Kar se tiče vsebine potovalne lekarne, je pri otrocih zelo podobno kot pri odraslih.
S seboj moramo imeti nekaj proti vročini in bolečini, praviloma sta to učinkovini paracetamol in ibuprofen, ki ju lahko kupimo v lekarni brez recepta – tako doma kot (praviloma) tudi v počitniških krajih. Pomembno je, da vedno preverimo rok uporabe in podatek, ali je zdravilo treba hraniti na hladnem ali pa je lahko na sobni temperaturi.
Odmerke je treba preračunati glede na težo ali na starost otroka, kajti pri otrocih je odmerke treba nenehno prilagajati.
Dobro je, če imamo s seboj zdravilo proti alergiji (antihistaminik). Otroci s prepoznanimi alergijami imajo tako ali tako predpisane kompletke, ki so namenjeni za uporabo, če otrok zaužije alergen oziroma če pride v stik z njim.
Tudi v primeru, če otrok nima alergij, je dobro, da imamo s seboj tako zdravilo, da lahko ustrezno ukrepamo ob hujših reakcijah po piku insektov ali ob stiku z določenimi rastlinami, morskimi živalmi ali po zaužitju hrane, ki bi povzročila alergijski odziv.
Otroci naj na potovanjih pijejo le ustekleničeno vodo
Kar se tiče preventive v počitniških krajih, je takrat, ko imamo majhne otroke, pozornost še nujnejša kot sicer – še posebno, če potujemo v kraje, kjer je higiena vprašljiva oziroma slabša od te, ki jo vzdržujemo doma.
Za otroke obvezno uporabljamo ustekleničeno vodo – če te ni, moramo vodo pred uporabo treba prekuhati, nikakor pa otroci ne smejo zaužiti vode, pri kateri je izvor vprašljiv. Izogibati se je treba zaužitju svežega sadja ali zelenjave, če ju nismo sami temeljito oprali in olupili – zato otrokom ne naročajte oziroma ne postrezite kupljenih smutijev in že pripravljenih solat.
Starši pogosto mislijo, da drag hotel z ustreznim številom zvezdic pomeni zagotovilo, da je hrana zanesljiva, vendar, žal, ni vedno tako. Zato vsi previdnostni ukrepi glede vode ter svežega sadja in zelenjave veljajo ne glede na to, koliko smo odšteli za počitniško nastanitev ali v kako dragi restavraciji bomo obedovali.
Mlajši ko so otroci, pozornejši moramo biti na vse našteto, kajti dehidracija ob driski in bruhanju je za majhnega otroka lahko hitreje usodna kot za odraslega človeka.
Otroci naj nosijo pokrivala, ki ščitijo oči, ne sončnih očal
Kar se tiče zaščite oči pred močnim soncem, okulisti oziroma oftalmologi za majhne otroke ne svetujejo stalnega nošenja zaščitnih očal, svetujejo pa stalno nošenje pokrival, ki ščitijo oči, torej klobučkov ali kap s ščitnikom.
Otrok naj bi sončna očala imel le takrat, ko je izpostavljenost sončnim žarkom res visoka – na primer na plovilu na morju ali v visokogorju, na snegu.
Za površinske rane poskrbimo sami, sicer pa obvezno k zdravniku
Kar se tiče poškodb, je pri otrocih to zgolj vprašanje časa – padci, odrgnine, rane so kar pogosti.
Zato pri odpravljanju na pot z otroci še toliko bolj velja, da moramo imeti s seboj vsaj minimalno, osnovno zalogo (gaze, obliži) za oskrbo ran. Rano temeljito umijemo s čisto vodo, uporabimo lahko tudi milo, nakar rano pokrijemo. Večino površinskih ran resda lahko oskrbimo sami – če pa imamo rane v predelu obraza, rok ali spolovila, je nujen pregled v lokalni počitniški ambulanti, kjer zdravnik presodi, kakšno obravnavo nastala rana potrebuje.
Povišana telesna temperatura – kdaj z otrokom nujno k zdravniku in kdaj ne
Vlasta Kunaver, pediatrinja
Ko otrok zboli tako, da ima povišano telesno temperaturo ali bolečine, je najbolje, če mu pomagamo z zdravilom za zbijanje temperature ali za blaženje bolečine, če ga, na primer, bolijo ušesa. Pri povišani temperaturi moramo poskrbeti, da otrok zaužije dovolj tekočine, biti moramo ob njem in ga opazovati.
Težko je dajati navodila, ki bi omenjala število dni ali višino temperature ali katerekoli druge številke; ne zdravimo namreč termometra ali ure, zdravimo otroka, ki ga moramo opazovati in se ustrezno odzivati.
Do stanja, ko otrok potrebuje obisk pri zdravniku, lahko pride že v dveh urah ali celo prej – po drugi strani pa je pogosto tako, da tudi po 14 dneh ni treba ukrepati v tem smislu, pa težave kljub temu izzvenijo.
Nujno k zdravniku:
- otrok se opazno slabo počuti,
- stanje se mu hitro poslabšuje,
- temperature ne moremo zbiti,
- prisotne so težave z dihanjem, po možnosti tudi
- neustavljivo bruhanje.
Ni treba (takoj) k zdravniku:
- otrok se slabše počuti,
- na vsakih nekaj dni se pojavi rahlo povišana temperatura,
- občasno zakašlja, vmes pa čofota v vodi in se normalno igra ter teka naokrog s prijateljčki,
- je normalno ješč.
V takem primeru otrok tudi po dveh tednih ne bo potreboval zdravnika, saj kakšne posebne koristi od tega ne bi bilo.
Pri odločanju za obisk pri zdravniku se torej vedno ravnamo po tem, koliko in kakšnih težav ima otrok.
Podobno je tudi pri lokalnih reakcijah po pikih, ko prav tako ni pomemben premer otekline ali rdečine. Pomembno je, ali se pri otroku pojavijo splošni simptomi, torej slabo počutje, izpuščaj po vsem telesu, ali ga morda mesto pika boli in se bolečina hitro povečuje ... V takem primeru otrok potrebuje pregled pri zdravniku.
Zato se vedno poskušajmo ravnati po tem, kakšne so otrokove težave in koliko jih je – ne pa po centimetrih, urah, dnevih ...
Obvladovanje kroničnih bolezni in okužb dihal med dopustom
Špela Baznik, urgentna zdravnica
Če imate srčno-žilno bolezen, se ne boste sredi dneva odpravili na plavanje v mrzli vodi, saj bi se vaše stanje lahko akutno poslabšalo.
Če imate težave z dihali, na primer astmo ali kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), in vam na potovanju redni odmerek terapije ne pomaga, ampak vedno težje dihate, boste najverjetneje še v istem dnevu morali do zdravnika. Če pa zdravila le nekoliko ublažijo težave, se je, če dobro poznate svoje stanje, morda bolje odpraviti domov, kjer bodisi pride do izboljšanja ali pa se je treba odpraviti k izbranemu zdravniku.
Nekatera stanja se lahko rapidno slabšajo – odrasel človek jih načeloma zna prepoznati.
Če zboli sicer zdrav odrasel človek (driska, bruhanje, povišana telesna temperatura), se mora opazovati – če bo lahko zaužil dovolj tekočine, je to v smislu hidracije odlično; če ne bo dovolj urina, da bi ga odvajal, je to znak dehidriranosti. K zdravniku ni treba oditi takoj – a ob stalnem bruhanju, ki ne dopušča, da bi zaužili dovolj tekočine, je obisk pri zdravniku smiseln – vsaj za intravenozno rehidracijo.
Virusne okužbe oziroma trebušne viroze – kdaj k zdravniku?
Virusne okužbe oziroma tako imenovane trebušne viroze praviloma po nekaj dneh same izzvenijo. Če trajajo več kot sedem dni, je priporočljiv obisk pri zdravniku in pregled blata na mikroorganizme.
Nujno je samoopazovanje – če se klinična slika poslabšuje, če so prisotne hude bolečine v trebuhu, če se pojavi tudi krvava driska, je treba k zdravniku prej.
Razlika med angino in okužbo zgornjih dihal
Kar se tiče okužb dihal, ki so tudi pogoste, prav tako velja, da se je treba opazovati. Povišano telesno temperaturo znižujemo z antipiretikom (ibuprofenom, paracetamolom ali naproksenom).
Če poleg vročine težko požiramo in imamo otečene mandlje, v ogledalu preverimo, če imamo na jeziku bele obloge; če je tako, je vsekakor prav, da ne čakamo, ampak se odpravimo k zdravimo, saj imamo lahko angino, pri kateri za zdravljenje potrebujemo antibiotik.
Če pa imamo le rahlo pordelo žrelo, povišano temperaturo, spremenjen glas in malo pokašljujemo, gre lahko za okužbo zgornjih dihal. V tem primeru počivamo, se izogibamo večjim fizičnim naporom in veliko pijemo.
Če opazimo, da se kašelj slabša, da je prisotna bolečina v prsih in smo zasopli že po nekaj prehojenih metrih, pa gre za urgentno situacijo, ki brez dvoma zahteva predčasni pregled pri zdravniku.
Kaj storiti, če nas (ali otroka) opeče meduza, če stopimo na ježka ali če je treba odstraniti klopa
Špela Baznik, urgentna zdravnica
Meduza
Če so meduzine lovke pritrjene na koži, se jih ne dotikamo, odstranimo jih tako, da si prej na roko nataknemo vrečko, lahko si pomagamo tudi z vejico ali s palčko.
Rano speremo z morsko vodo, po spiranju poškodovani predel grejemo – bodisi pod vročim tušem (če je meduza oplazila otroka, mora temperaturo vode najprej preizkusiti nekdo od odraslih; temperatura naj bo od 40 do 45 stopinj Celzija). Če imamo kad, lahko vanjo natočimo vodo in rano namakamo približno 20 minut. Svetujem analgetično terapijo (proti bolečinam) in opazovanje; če pride do alergijske reakcije, pa je priporočljivo vzeti tudi antihistaminik.
V Jadranskem morju meduze niso smrtno nevarne, vendar po svetu obstajajo različne vrste meduz, zato moramo preveriti, katere meduze so v morju, kjer dopustujemo, saj lahko pride tudi do sistemskih reakcij.
Morski ježki
Kar se tiče morskih ježkov, je treba vse vidne bodice, ki štrlijo iz kože, odstraniti s pomočjo pincete, če jo imamo pri sebi – v smeri, kot so se bodice zabodle. Če kaj ostane pod kožo, tega ne drezamo, saj bo verjetno v nekaj dneh samo prišlo na površje kože; če se po približno tednu dni to ne zgodi, odidemo do zdravnika.
Vsekakor se svetuje analgetična terapija, rano pa, tako kot velja za rane nasploh, speremo, jo umijemo z milom, ni pa nujno, da jo prekrijemo oziroma obvežemo.
Klopi
Klopi so pogosta nadloga. Ko klopa najdemo, je najpomembneje, da ga čim hitreje odstranimo. Po klopu ničesar ne polivamo, ga ne vrtimo, ampak ga primemo čim bliže koži in potegnemo v eni smeri. Če kakšen delček ostane v koži, tega ne bezamo, saj se to načeloma samo spontano odstrani.
Pri odstranitvi klopa si pomagamo bodisi s posebno prijemalko za odstranjevanje klopov, s pinceto ali pa ga, če nimamo pri roki nobenega pripomočka, primemo z nohti in ga odstranimo s hitrim potegom.
Kasneje moramo opazovati dogajanje v predelu kože, kjer smo imeli klopa – še poldrugi mesec po odstranitvi. Lahko namreč pride do nastanka borelijskega izpuščaja (kolobarjast, rdečkast izpuščaj). Nekateri s takšnim izpuščajem pridejo k zdravniku že dan po odstranitvi klopa, vendar gre v takem primeru zgolj za lokalno reakcijo. Če pa se mesec in pol po vbodu klopa pojavijo glavobol, povišana telesna temperatura in splošno slabo počutje, pa se je smiselno odpraviti k zdravniku. V Sloveniji so namreč klopi precej okuženi, zato lahko pride tudi do klopnega meningoencefalitisa.
Druge posledice vboda klopa: borelijski obroči drugod po telesu, vnetje sklepa, ohromelost obraznega živca ...
Vlasta Kunaver, pediatrinja
Po vbodu klopa moramo biti pozorni tudi na druge dele telesa, kajti pri borelijski okužbi lahko pride do stanja, poimenovanega zgodnji razsoj oziroma zgodnja diseminacija. To pomeni, da se borelijski obroči lahko pojavijo tudi na drugih delih telesa, ne le tam, kjer je bil klop.
Borelijska okužba se lahko pokaže tudi kot vnetje sklepa (kot bolečina, oteklina katerega od sklepov) ali kot ohromelost obraznega živca (pareza facialisa se kaže kot asimetrija obrazne mimike).
Časovnice za borelijske eriteme so nekje od sedem do deset dni – toda klopi oziroma borelije se teh časovnic ne držijo. Če se pojavijo nejasni znaki, je vsekakor utemeljen pregled pri zdravniku, da se razjasni, za kakšno težavo gre, in da se pravočasno začne z zdravljenjem.
Sploh majhni otroci, ki so veliko pri tleh in na tleh in se plazijo, »poberejo« veliko klopov – k sreči so starši v Sloveniji kar dobro ozaveščeni, zato je (vsaj v našem delu) precepljenost proti klopnemu meningitisu dokaj dobra. Vendar pa nas tudi precepljenost ne reši pred natančnim pregledovanjem otroka; svetujemo, da po vrnitvi s sprehoda po gozdu ali travniku, kjer je podrast, otroka slečemo in oblačila operemo. Ne hranimo jih za naslednji dan, kajti klopi zelo radi počakajo na oblačilih in potem naslednji dan v miru izberejo mesto, ki jim je všeč in se prisesajo. Ko pridemo iz narave, se vedno stuširajmo, uporabljena oblačila operimo, ko spet odidemo v naravo, pa si nadenimo sveža oblačila.
Preprečitev pregrevanja zdravil med potjo
Vlasta Kunaver, pediatrinja
Ko se peljemo na počitnice, se težko izognemo temu, da se tako mi kot tudi vsebina naših avtomobilov ne bi dodobra pregreli. Zato je smiselno, da na to pomislimo tudi pri pripravi oziroma shranjevanju zdravil, kjer je praviloma na škatlicah napisano, katera zdravila lahko hranimo pri sobni temperaturi, za katera pa je nujno, da jih imamo v hladilniku. Na to moramo biti pozorni.
Najobičajnejša zdravila, ki jih vzamemo na pot, na primer paracetamol in ibuprofen, niti niso občutljiva na visoke temperature, so pa občutljiva nekatera specifičnejša zdravila, ki jih otroci ali odrasli jemljejo kot redno terapijo za zdravljenje osnovne (kronične) bolezni.
Bolniki – ali starši, ki imajo otroke s tako terapijo – so praviloma na to opozorjeni in pazijo, da so zdravila ustrezno shranjena. Četudi zdravila ne smejo biti na višji temperaturi, pa ni tako, da bi – če smo se, skupaj z avtom, pregreli v kakšni dolgi vrsti za trajekt – morali zdravila takoj zavreči.
Seveda potek dopustovanja oziroma počitnikovanja nikoli ni v celoti odvisen zgolj od skrbnosti posameznika, staršev ali družine. Zagotovo pa drži, da za lepa potovanja, vesela počitnikovanja, nepozabna doživetja in za krasne spomine lahko v dobršni meri poskrbimo sami.
Portreta in video poudarki: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
