Zato oftalmologinje Špela Markelj, Darja Dobovšek Divjak in Ana Uršula Gavrić, ki so na očesni kliniki obravnavale omenjene paciente, opozarjajo, da je »kakršnokoli direktno gledanje v sonce izredno nevarno in lahko vodi v nepovratno okvaro centralnega vida ali slepoto. Takšno poškodbo imenujemo solarna makulopatija, pri kateri pride do trajne okvare vidnih čutnic v rumeni pegi.«
Kakršnokoli direktno gledanje v sonce je izredno nevarno in lahko vodi v nepovratno okvaro centralnega vida ali slepoto. Takšno poškodbo imenujemo solarna makulopatija, pri kateri pride do trajne okvare vidnih čutnic v rumeni pegi.
Oftalmologinje Špela Markelj, Darja Dobovšek Divjak in Ana Uršula Gavrić, Očesna klinika, UKC Ljubljana
Cena nasprotovanju znanosti
Seveda je razumljivo, da je marsikomu bistveno lažje verjeti tovrstnim zagotovilom – čeprav so navznoter prazna, navzven pa nična –, kot pa se, na primer, soočiti s kompleksnim procesom zdravljenja, s katerim je danes mogoče premagati bolezen. Ker je pot k ozdravitvi lahko tudi zelo vijugava in vedno znova tlakovana s presenečenji, ne vedno spodbudnimi, se na teh stranpoteh iskanju rešitve lahko pridružijo tudi prijemi, ki so vse prej kot neškodljivi.
Pa pri tem ne gre zgolj za vprašanje bolezni in različnih poti, ki jih določeni posamezniki uberejo po postavljeni diagnozi. Danes je nasprotovanje znanosti nekaj nadvse aktualnega, zelo všečnega, če bi človek presojal po dogajanju na družbenih omrežjih. Bistveno lažje je verjeti poenostavljenim, banalnim razlagam, ki jim je tudi enostavneje – nikakor pa ne bolje – slediti v življenju.
To, denimo, dokazuje odnos do zaščite s cepljenjem, ki je v sodobnem svetu še vedno na resni preizkušnji – tudi zato, ker se zdajšnje generacije ne obremenjujejo s preteklostjo in tragičnimi podatki o tem, koliko otrok je včasih podleglo nalezljivim boleznim, ki prav po zaslugi cepljenja že dolgo niso več usodne.
Bistveno lažje je verjeti poenostavljenim, banalnim razlagam, ki jim je tudi enostavneje – nikakor pa ne bolje – slediti v življenju.
Od poškodb površine očesa do poškodb osrednjega dela mrežnice in slepote
To se kaže tudi v »pozabljanju« na nasvete, ki se že od nekdaj prenašajo iz rod v rod. Ena takšnih je tudi resnica, da se s prostim očesom preprosto ne sme zreti neposredno v sonce. Zakaj? Ne »le« zato, ker so nas tega učile že babice, ampak tudi zato, ker je znanost dokazala, da takšno početje poškoduje površino očesa in vodi v nastanek keratitisa (vnetje očesne roženice), lahko pa povzroči tudi fototoksično in termično poškodbo osrednjega dela mrežnice, tako imenovano solarno makulopatijo.
Tako nastala poškodba povzroči okvaro centralnega vida, lahko pa tudi slepoto.
Je v tem smislu prakticiranje solarne joge, katere bistvo je neposredno zrenje v sonce, medtem ko to vzhaja ali zahaja, res vredno tveganja? Je verjetje tezam akterjev tovrstne joge, češ da od direktnega gledanja v sonce človek prek oči in čaker dobiva življenjsko energijo, res vredno izgube vida?
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
