Zakaj je tako zelo pomembno čim zgodnejše odkritje glavkoma? Zato, ker je s spremljanjem poteka te bolezni in z bolniku prilagojenim zdravljenjem mogoče ohraniti vidno funkcijo, medtem ko zaradi glavkoma že nastale izgube vida kasneje ni več mogoče sanirati. Ob tem oftalmologinja prof. dr. Barbara Cvenkel izpostavlja pomembnost trojega: poznavanja te bolezni, pravočasnega odzivanja na spremembe v vidu ter rednega preverjanja vida pri oftalmologu, saj se je tako mogoče izogniti prepoznemu začetku zdravljenja te napredujoče bolezni. »Zelo hudo je namreč, kadar na pregled pride mlad pacient z že zelo napredovalim glavkomom – in ki za to bolezen, dokler ni izvedel za diagnozo, sploh še ni slišal. Hudo je, ker veš, da mu ne bo mogoče pomagati – da ne bo mogoče preprečiti slepote, ki jo bo povzročil napredovali glavkom.«
Kakšna bolezen je glavkom?
Glavkom je skupina različnih obolenj oči, ki imajo skupni imenovalec: okvarjen vidni živec v tistem delu, kjer ta izstopa iz očesa. Bolezen je lahko dedna, pojavi se lahko v različnih življenjskih obdobjih. Pojavnost glavkoma se povečuje s staranjem; med 40. in 80. letom starosti se pogostost glavkoma v povprečju zveča tudi za več kot 20-krat.
Dejavniki tveganja za nastanek glavkoma:
- družinska obremenjenost
- kratkovidnost (velika dioptrija) in daljnovidnost
- povišan očesni tlak
- previsok ali prenizek krvni tlak
- bolezni srca in žilja
- starost
- rasa (medtem ko Afričane bolj ogroža glavkom odprtega zakotja, je pri Azijcih pogostejši glavkom zaprtega zakotja)
- drugi vzroki, pri katerih glavkom nastane kot posledica: poškodbe oči, vnetja, sistemske bolezni, dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi ...
Zakaj glavkom nastane?
Do okvare vidnega živca na mestu, kjer ta izstopa iz očesa, najpogosteje pride zaradi visokega očesnega tlaka. Pri večini glavkomov je očesni tlak povišan, ker, kot poudarja dr. Barbara Cvelbar, tako imenovana prekatna vodka – prozorna tekočina, ki napolnjuje prostor med roženico in šarenico – slabše odteka iz očesa skozi trabekulum v zakotju. Pri nekaterih redkejših oblikah pa se očesni tlak poviša zato, ker prekatna vodka ne more do kanalčkov v zakotju, ki je bodisi prehodno bodisi trajno zaprto.
Vse vrste glavkoma, pa naj gre za primarne glavkome (vzrok ni znan) ali za sekundarne glavkome (nastanejo kot posledica drugih očesnih ali sistemskih bolezni), so napredujoče in lahko povzročijo slepoto.
Glavkom odprtega zakotja
Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja; praviloma se pojavi po 35. letu starosti, včasih pa že pri otrocih. Bolezen napreduje počasi, brez vsakršnih bolečin, težave z vidom niso izstopajoče.
Ker prekatna vodka, ki nastaja v očesu, slabo odteka skozi kanalčke v odprtem zakotju, se tlak v očesu postopno zvišuje. In čeprav že nastajajo poškodbe vidnega živca, bolečin ni – oboleli pa, povsem nevede, s pomočjo vida na drugem, zdravem očesu, nadomesti izpad vidne funkcije.
Pri glavkomu odprtega zakotja se izguba vida začne izven centra vidnega polja, nakar se, če glavkom ni pravočasno odkrit in zdravljen, razširi na celotno vidno polje, kar sčasoma vodi v popolno izgubo vida. Takrat, ko bolnik (sam) opazi, da je prišlo do opaznega poslabšanja vida, je bolezen že močno napredovala.
Glavkom odprtega zakotja se pogosteje pojavi v družinah, kjer je ta bolezen že prisotna, diagnozo pogosto postavijo tudi pri sladkornih bolnikih, nemalokrat je povezana s kratkovidnostjo (velika dioptrija).
Glavkom zaprtega zakotja
Glavkom zaprtega zakotja lahko povzroči nenadni, akutni napad, ki nastane zaradi nenadne blokade pri odtekanju tekočine iz očesa.
Med znaki, ki se lahko pojavijo pred napadom, so bolečine v očesu, glavobol, delno poslabšanje vida, oboleli odseve luči vidi kot obarvane.
Napad povzroči nenadno izgubo vida, ki jo spremlja izrazita, razbijajoča bolečina v očesu, pogosto tudi slabost, bruhanje – zato zdravnik lahko napačno predvideva, da gre za težave s prebavili. Večina simptomov, med katerimi so tudi otekle veke, solzno in rdeče oko ter razširjena zenica, po zdravljenju izgine.
Napadi se lahko ponovijo – po vsakem se vidno polje nekoliko zmanjša.
Razvojni glavkom
Med redkimi pojavnimi oblikami glavkoma je tako imenovani razvojni glavkom, ki se pojavi že v zgodnjem otroštvu, v povprečju pri enem od 10.000 dojenčkov. Ta glavkom je (lahko) povezan s drugimi razvojnimi nepravilnostmi očesa.
Sekundarni glavkom
Nastanek sekundarnega glavkoma velja pripisati različnim vzrokom, na primer okužbam ali vnetnim boleznim. Ta glavkom lahko nastane tudi kot posledica tumorja ali očesne okvare.
Kako pacientom pomagati v čim zgodnejši fazi bolezni?
Ob svetovnem dnevu glavkoma in začetku tedna, posvečenega ozaveščanju o tej težki, napredujoči in neozdravljivi bolezni, oftalmologinje prof. dr. Barbara Cvenkel, Alenka Šket Kontestabile in dr. Makedonka Atanasovska Velkovska izpostavljajo pomen skrbi za zdravje oči in za ohranjanje dobrega vida ter posledično tudi kakovostnejšega življenja. In dodajajo: če zaznate spremembe v vidu, ne odidite po nova očala, ampak se odločite za celovit pregled in diagnostiko, ki jo lahko opravi le za to specializirani zdravnik.
Prof. dr. Barbara Cvenkel: »To je potuhnjena bolezen, ki je bolnik ne zmore prepoznati sam«
Prof. dr. Barbara Cvenkel opozarja, da je glavkom, ki je na globalni ravni pristal na drugem mestu kot nepovratni oziroma nepopravljivi vzrok slepote, skupina očesnih bolezni, za katere je značilno propadanje živčnih vlaken, kar sčasoma vodi v izpade vidnega polja ter v spremembe očesnega ozadja.
»To je potuhnjena bolezen, ki je bolnik ne zmore prepoznati sam, kajti glavkom šele v napredovali fazi prizadene vidno ostrino. Bolezen načeloma napreduje počasi, toda okvara vidnega živca je med drugim pogojena z očesnim tlakom – višji ko je, hitreje bolezen napreduje.« Če je glavkom prisoten v družini (v prvem kolenu sorodstva), je ogroženost bližnjih, kot pojasnjuje Barbara Cvenkel, večja kar za 9- do 12-krat.
Zato so ne le v tem primeru, ampak tudi nasploh, redni pregledi pri oftalmologu ne le smiselni, ampak tudi nujni. Za nekoga, ki nima težav zaradi kratkovidnosti ali daljnovidnosti, zaradi katerih so njegovi obiski pri okulistu že tako ali tako redni, je celovit oftalmološki pregled priporočljiv okrog 40. leta starosti. Če pa je v družini ta diagnoza že bila postavljena, pa bi ožji družinski člani morali priti na pregled in diagnostiko prej, do 35. leta starosti.
Če je glavkom prisoten v družini (v prvem kolenu sorodstva), je ogroženost bližnjih večja kar za 9- do 12-krat.
Alenka Šket Kontestabile: »Bolniki, pri katerih diagnosticiramo glavkom, pridejo na pregled v zelo različnih fazah te bolezni«
Čeprav se lahko zgodi, da na možnost glavkoma posumi že optometrist, ki pacientov vid pogleda v sklopu optike, pa je, kot poudarja Alenka Šket Kontestabile, edino specialist oftalmologije tisti, ki lahko postavi in potrdi diagnozo glavkom – na podlagi poglobljenega pregleda delovanja vidnega živca, meritve očesnega tlaka ter debeline roženice, testiranja vidnega polja ter pregleda očesnega ozadja.
»Bolniki, pri katerih diagnosticiramo glavkom, pridejo na pregled v zelo različnih fazah te bolezni. Lahko pa rečem, da se je v zadnjem času povečalo število tistih, ki na pregled pridejo preventivno, ker ima glavkom nekdo v njihovi družini,« pove Alenka Šket Kontestabile. Ob tem pa poudari, da je za vsakogar pomembno, da se po 40. letu odloči za pregled pri oftalmologu, četudi nima težav z vidom.
Če torej nekdo opazi, da se mu je vid poslabšal, naj ga, kot poudarjajo specialistke za zdravje oči, pot vodi k zdravniku in ne zgolj v prvo trgovino ali optiko po nova očala. Pri težavah, ki nakazujejo na možnost glavkoma ali kateregakoli drugega resnega obolenja, ki vpliva na upad vida in zmanjšanje vidnega polja, je nujen celovit oftalmološki pregled. Ta mora vključevati meritev vidne funkcije in vidne ostrine, očesnega pritiska (z uporabo anestetičnih kapljic), debeline roženice, vključen mora biti tudi mikroskopski pregled očesnega zakotja, pregled očesnega ozadja (ker nekatere spremembe vidnega živca samo spominjajo na glavkom) in vidnega polja ter izvedbo optične koherentne tomografije.
Diagnoza glavkom sproža različne odzive, med katerimi, kot pove Alenka Šket Kontestabile, prevladuje šokiranost, saj »pacient na pričakuje takšne diagnoze. Glavkom ne boli, oko zaradi bolezni ni rdeče, ni izrazitih težav – potem pa izvedo, da je zdravljenje, če želijo ohraniti vid, nujno.«
Vsakdo bi po 40. letu moral opraviti celovit pregled pri oftalmologu, četudi meni, da nima težav z vidom.
Dr. Makedonka Atanasovska Velkovska: »Z zdravljenjem glavkoma si prizadevamo za ohranitev vidne funkcije in vida do konca življenja«
Zdravljenje glavkoma, ki na splošno zelo vpliva na kakovost življenja obolelega pa tudi njegovih bližnjih, se lahko odvija na različne načine, a z enakim ciljem: upočasniti oziroma preprečiti napredovanje bolezni – pa naj bo to z zdravili v obliki kapljic, z laserskim ali s kirurškim zdravljenjem, pri katerem med drugim očesni pritisk poskušajo znižati z vstavljanjem implantatov ali mikrošantov.
Kot ob tem izpostavlja dr. Makedonka Atanasovska Velkovska, pa je »predpogoj za kakovostno in učinkovito terapijo dobro sodelovanje z bolnikom, kontinuirano spremljanje njegovega stanja in usmerjeno zdravljenje. Sicer resda ni mogoče popraviti vida oziroma delovanja vidnega živca, lahko pa si prizadevamo za ohranitev vidne funkcije in vida do konca življenja. Da bi to dosegli, je nujno dobro sodelovanje z bolnikom, ki se odraža tudi v rednem jemanju predpisanih zdravil.«
In kako vedeti, kdaj pacient prejema optimalno terapijo, ki omogoča dobro obvladovanje te napredujoče bolezni? Kot pojasni Makedonka Atanasovska Velkovska, to potrjuje stanje, v katerem vidni živec ne propada (več) hitreje, kot se to sicer dogaja v procesu staranja. Glavni cilj zdravljenja pa je predvsem znižanje očesnega tlaka, kajti to je za zdaj edini dokazano učinkoviti pristop, s katerim je mogoče upočasniti napredovanje te progresivne in neozdravljive bolezni.
Pri glavkomu je glavni cilj zdravljenja predvsem znižanje očesnega tlaka, kajti to je za zdaj edini dokazano učinkoviti pristop, s katerim je mogoče upočasniti napredovanje te progresivne in neozdravljive bolezni.
Simbolične fotografije: iStock; portreti Barbare Cvenkel, Alenke Šket Kontestabile in Makedonke Atanasovske Velkovske: posnetki zaslona med hibridnim dogodkom STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
