Demenca

Demenca in preprečevanje srčno-žilnih obolenj: kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane

Kako dragoceno je zdravje, se človek zave šele, ko zboli. Ko resno zboli. Ko zboli kljub temu, da bi, glede na nedvoumne izsledke nepregledne množice raziskav, z (bolj) zdravim načinom življenja bolezen z veliko verjetnostjo lahko preprečil, vsaj začasno. In to velja tako rekoč za vse sodobne bolezni, za kronična obolenja, ki nastanejo kot preplet različnih dejavnikov, od dednega vpliva do okoljskih danosti pa tudi razvad, ki jih človek vtke v svoje življenje in njegov utrip z vse hitrejšim vsakodnevnim taktom in vedno večjimi obremenitvami. Posledice so predvidljive. Naj tokrat omenimo le dva sklopa obolenj, ki vse izraziteje bremenita sodobno civilizacijo: srčno-žilne bolezni in alzheimerjeva bolezen kot najpogostejša oblika demence.

Srce in žilje

Dedno presnovno motnjo, znano pod imenom hiperholesterolemija, pri nas vsako leto odkrijejo pri približno 50 otrocih, starih pet let

Družinska hiperholesterolemija je pogosta bolezen, ki vse prepogosto ostane neprepoznana. Ker se lahko pojavi že pri otrocih, je izjemno pomembno, da v Sloveniji po zaslugi tako rekoč unikatnega pristopa, po katerem se zgledujejo tudi druge države, danes v sklopu sistematskih pregledov že pri pet let starih otrocih izvajajo tudi presejanje za hiperholesterolemijo – in tako na letni ravni odkrijejo približno 50 otrok s to motnjo, ki jo posledično diagnosticirajo tudi pri enem od staršev in pri polovici sorojencev. In zakaj je tako zelo pomembno, da to presnovno motnjo, za katero je značilna povišana raven tako imenovanega slabega, LDL holesterola, diagnosticirajo v čim zgodnejši fazi?

Rak

Krvni raki: ko združenja bolnikov skupaj s stroko naredijo prav vse, da obolelih ne bi »pokopala« ne rak in ne strah pred njim

Krvne bolezni so v porastu. Za čim učinkovitejše zdravljenje bi diagnoza morala biti postavljena v čim zgodnejši fazi bolezni; problem je, ker so tudi ta obolenja težko prepoznavna, zato simptomi, ki se lahko pojavijo v katerikoli starosti, marsikdaj ostanejo vse predolgo spregledani. Tako, denimo, na stari celini zapleti pri prebolevanju krvnega raka na letni ravni ugasnejo več kot 150.000 življenj, medtem ko skupni stroški vseh krvnih obolenj in krvnih rakov po aktualnih ocenah znašajo približno 23 milijard evrov na leto. Poleg čim zgodnejšega odkritja bolezni in takojšnjega začetka zdravljenja pa sta za obolelega nadvse pomembni tudi celostna obravnava in rehabilitacija, vključno s psihološkim in prehranskim svetovanjem.

Dobro počutje

Zaščita pred nevarnim žarom poletnega sonca naj bo samoumevna – za preprečitev dehidracije, toplotnega udara pa tudi kožnega raka

Vreme v letošnjem poletju ubira samosvoja pota. Vročinski valovi si podajajo roko z neurji, ujmami in posledičnimi ohladitvami, poplave in plazovi so povzročili neizmerljivo škodo – in zdaj, ko se je narava vsaj približno umirila, nas je zajel nov vročinski val. Zato tudi za to obdobje še vedno veljajo priporočila, po katerih se velja zadrževati v senci, spiti dovolj tekočine, predvsem vode, in poskrbeti za ustrezno zaščito pred škodljivimi UV sončnimi žarki. Tako se lahko v najhujši vročini zaščitimo pred toplotnim udarom ter naredimo vse, da bi preprečili nastanek kožnega raka pa tudi mnoga druga obolenja.

Zdrava izbira

Ni jedi, ki je ne bi smeli pogrevati – to velja tudi za špinačo, gobe ali krompir, seveda pa moramo upoštevati prehranska priporočila, da se izognemo zastrupitvi

Priznam, doslej nisem vedela, da je »prepoved« pogrevanja jedi, v katerih so gobe, v resnici mit. Gob, pa naj bodo še taka specialiteta, marsikdaj tudi rariteta, ki razveseljuje med nabiranjem, pri pripravi spodbuja preizkušanje vedno novih receptov in boža brbončice med jedjo, marsikdo ne prenese – pa tudi presnovnemu sistemu gurmanov, ki uživajo v njihovih raznolikih okusih, lahko ponagajajo. Zato velja, da je gobe treba uživati v manjših količinah, bolj kot dodatek jedem. Če pa je količina jedi, ki smo ji dodali gobe, prevelika, hrane ni treba zavreči, ampak jo moramo – kot poudarjajo nutricionisti – pravilno shraniti, pred uživanjem pa jo pogreti na dovolj visoki temperaturi, da ne bi prišlo do razmnoževanja mikroorganizmov, tvorbe njihovih toksinov in posledično do zastrupitve.

Zdrava izbira

Paradižnik je v resnici zelo zdravo sadje. Kako pa je z arašidi? In z ajdo?

Kam umestiti trditve, da paradižnik ni zelenjava, da ajda ni žito in da arašidi niso oreščki? Gre za zavajanja ali za resnico?

Dobro je vedeti

Na najbolj prizadetih področjih bo strokovno pomoč potrebovalo vse več ljudi, tudi zaradi akutnih črevesnih okužb – a to ni glavni razlog, zakaj mora dan solidarnosti v zdravstvu ostati normalen delovni dan

Razglasitev ponedeljka (14. avgust) za dela prosti dan – dan solidarnosti nosi v sebi izjemno simboliko, ki pa je bila v prenekaterem primeru več kot očitno nepravilno razumljena. Tako so, denimo, iz določenih bolnišnic že začeli sporočati, da bodo za ponedeljek napovedani rutinski posegi odpadli, bolniki – ti se tudi na tako imenovani rutinski poseg pripravijo, že zaradi osebne logistike, nenazadnje pa tudi zato, ker so bili nanj primorani nedopustno dolgo čakati – pa naj bi bili v kratkem obveščeni glede nadomestnega datuma. Tak pristop v razmerah, v katerih se je znašla Slovenija nasploh, predvsem pa prebivalci v naravni ujmi najbolj prizadetih območij, ki so ostali brez osnovne varnosti, brez imovine, brez strehe nad glavo, preprosto ni sprejemljiv.

Zdrava izbira

Se z zamrzovanjem kakovost sadja in zelenjave res poslabša?

Se z zamrzovanjem sadja in zelenjave res poslabša kakovost teh živil? Ne, ta v splošnem prepričanju sicer dodobra zasidrani mit ne drži, ampak je resnica povsem drugačna, trdi stroka, ki deluje na področju nutricionistike. V resnici z zamrzovanjem sadja in zelenjave podaljšamo uporabnost teh živil ter bistveno upočasnimo delovanje mikroorganizmov, encimov in drugih snovi, ki sicer pomembno vplivajo na kvarjenje hrane. Če sadje in zelenjavo pravilno zamrznemo, hranimo in odtajamo, imajo ta živila celo več hranilnih snovi, kot bi jih imela po dolgotrajnem hranjenju brez zamrzovanja.

Zdrava izbira

Kateri sadež je boljši vir vitamina C, pomaranča ali rdeča paprika? Je res, da ta vitamin dobimo tudi s krompirjem? In ali se C vitamin iz soka sveže ožete limone v vrelemu čaju res uniči?

Da sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov in mineralov, med njimi tudi ali predvsem vitamin C, je znano. Manj znano pa je, da je tudi krompir, ki se v prehrani Slovencev pogosto znajde na krožniku, pripravljen na tisoč in en način, pomemben vir vitamina C. S krompirjem namreč zaužijemo celo do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa tega vodotopnega vitamina, ki ima v človekovem organizmu vse prej kot nepomembno antioksidativno vlogo, med drugim pomaga pri tvorbi kolagena in spodbuja delovanje imunskega sistema. Ob tem pa na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo tudi na prepričanje, češ da naj bi s kuhanjem uničili večino vitamina C, ki ga sicer vsebujeta sadje in zelenjava. Ali to prepričanje drži ali ne?

Zdrava izbira

Kako se pri odločanju za zdravo oziroma priporočeno prehrano izogniti stereotipom in mitom?

Človekovo telo za dobro delovanje nujno potrebuje tri glavne skupine tako imenovanih makrohranil – beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate, ki jih je treba zaužiti v večjih količinah, medtem ko pri vnosu vitaminov in mineralov (mikrohranila) zadostujejo že manjše količine. Ker so se na področju zdrave oziroma priporočene prehrane pojavili številni miti in tudi neresnice, ki jih nemalokrat in na precej različne načine promovirajo tudi ponudniki različnih prehranskih izdelkov in prehranskih dodatkov, na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo na stereotipe, ki imajo lahko tudi škodljiv vpliv na počutje in zdravje posameznika. Med takšne mite spada, denimo, prepričanje, da kruh vsebuje le ogljikove hidrate, meso pa zgolj beljakovine. Ali da olivnega olja ne smemo segrevati, ker da pri tem nastajajo škodljive trans-maščobne kisline. Enako velja tudi za trditev, da je za dodatno sladkane napitke bolje, če so ti »obogateni« z umetnimi sladili – toda aspartam, glede katerega je že doslej veljalo, da bi se bilo izdelkom, ki ga vsebujejo, najbolje odreči, je bil v teh dneh uvrščen med potencialno rakotvorne snovi.