Ukrepi

»Vsak državljan ima dolžnost, da ne izziva nevarnosti okužbe, da ne širi propagande proti cepljenju in da upošteva sprejete predpise,« poudarja profesor prava dr. Janez Kranjc

»Katera zakonska podlaga pooblašča hotelskega receptorja, da od mene zahteva osebne podatke? Dati mu moram osebno izkaznico, svoje bančne podatke ... In kateri zakon pooblašča spletne prodajalce, da od mene, če hočem pri njih nekaj kupiti, dobijo zelo veliko podatkov, celo številko na koncu moje kreditne kartice? Lahko, da nimam prav, vendar bi si upal trditi, da je že ob obstoječem stanju mogoče zahtevati vpogled v podatek o cepljenosti ali necepljenosti, kajti to ni podatek o zdravstvenem stanju posameznika,« v kontekstu aktualnih polemik, ki se vrstijo ob ukrepih za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, poudarja profesor prava Janez Kranjc, doktor znanosti in nosilec dveh častnih doktoratov. Po njegovi oceni revolt na račun prizadevanj za obvladanje epidemije in preprečitev njenih najhujših posledic po pravni plati ni utemeljen, kar metaforično ilustrira s konkretnimi primeri. Omenjeni strokovni prerez aktualnih dilem in polemik je še dodatno aktualen v luči nocojšnjega vdora nasprotnikov cepljenja v prostore TV Slovenija.

Preventiva

Pri okužbah z delto je količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah novega koronavirusa – Slovenija pa je pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi v Evropi

Delta val epidemije novega koronavirusa bo izrazito zaznamoval jesensko-zimsko obdobje v Sloveniji – bistveno drugače, kot bi si vsi skupaj želeli. Tudi ali predvsem zaradi premajhnega zaupanja v učinkovitost in smiselnost zaščite s cepljenjem in posledično prenizke precepljenosti slovenstva. In to kljub védenju, da je pri okužbah z delto količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah SARS-CoV-2. Resnica je takšna, da smo trenutno pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi na stari celini.

Etika

»S cepljenjem smo v preteklosti odpravili otroška pokopališča in močno podaljšali pričakovano življenjsko dobo – zdajšnja nezadostna precepljenost pa vzdržuje epidemijo in ogroža zdravje ljudi«

Čeprav sta bili zadostna precepljenost proti nalezljivim boleznim in posledično nizka stopnja otroške umrljivosti že doslej odraza civilizacijske in zdravstvene kulture, so se povsod pojavljali predsodki in nasprotovanja tovrstni zaščiti pred boleznimi. Takšen odziv je izviral iz strahu pred nepoznanim, iz predsodkov, ki so narekovali kategorično nasprotovanje, pa tudi iz subjektivnih prepričanj in dvomov, temelječih na opozorilih o možnih stranskih učinkih, brez katerih pa, kot vemo, ni prav nobeno zdravilo in tudi nobeno cepivo. Koristi so vedno izrazito prevladale nad možnimi tveganji – in tako je v preteklosti izginila prenekatera bolezen, ki bi sicer še dandanes ugašala življenja otrok in odraslih. Tokratno dogajanje, ki smo mu priča v sklopu pandemije COVID, je drugačno. Izrazito drugačno. In na to opozarja današnji javni poziv najvišjega etičnega foruma v zdravstveni sferi, republiške Komisije za medicinsko etiko (KME).

Preventiva

Zaupanje v cepljenje proti COVID se krepi, celo v Sloveniji, vendar zelo zelo počasi

»Da bi se jaz cepila zaradi novega koronavirusa, tega pa ne bodo dočakali! Ni govora. V naši družini smo vsi proti cepljenju, pri tem cepivu pa še posebej,« mi je proti koncu pomladi pojasnjevala mladenka, čeprav je o tem v resnici zelo osebnem podatku nisem spraševala. Ni pa se mi bilo odveč pogovoriti o cepljenju kot o fenomenu, kajti menim, da jasni, nedvoumni, argumentirani podatki, ki so iz sleherniku nerazumljivega znanstvenega jezika »prevedeni« v poljuden jezik, zagotavljajo razumljivo informacijo in s tem trdno osnovo za poglobljen in tehten razmislek. Za dobro, ozaveščeno odločitev. Ko sem dekle srečala v začetku tega tedna, je kar žarela. Kopica problemov, ki jih je prinesla ta epidemična nebodijetreba, je odpadla, zato se, kot mi je zaupala, počuti neprimerljivo manj obremenjeno. Kako je to mogoče? »Ja, cepila sem se, seveda! Meni že ne bo nihče iz dneva v dan tiščal teh paličk v nos ...,« mi je hitela pojasnjevati z žarečim obrazom.

Ukrepi

Zakaj se ne bi zgledovali po dunajskih maratoncih

Svet se od izzivov pri obvladovanju bolezni COVID še dolgo ne bo poslovil, neznanka ostaja tudi vprašanje, kako hitro bo sodobni civilizaciji s pomočjo znanosti in medicine uspelo kužnost novega koronavirusa zminimalizirati na raven blažje, z lahkoto obvladljive viroze. Dokler precepljenost ne bo dovolj visoka, to ne bo mogoče. Zato je, žal, jasno, da bodo do takrat zaščitni ukrepi, takšni in drugačni, ostali v veljavi. Dvomi v varnost cepiv in v nujnost zaščite s precepljenostjo so, kot so pokazali primerjalni rezultati za evropske države, prav v Sloveniji najtrdneje zakoreninjeni. In prav zaradi tega se tudi to jesen utegne zgoditi, da bo novi val epidemije, ki se mu ne bo mogoče izogniti, ponovno pustil za sabo hude posledice, na ravni celotne družbe. Po drugi strani pa dobre prakse potrjujejo, da je s pravilnim pristopom in ustrezno komunikacijo mogoče doseči neprimerljivo več.

Organizacija

Kaj se bo zgodilo s svetom, v katerem je znanost polna dvomov, laiki pa živijo v prepričanju, da vedo vse?

Pred 101 letom, točno na današnji dan, se je rodil Charles Bukowski, pesnik, ki je po zaslugi pronicljivega uvida v vse pore družbe in dogajanja v njej postal kultna osebnost. Rodil se je v času, ko je po svetu razsajala epidemija španske gripe, ki je ugasnila več življenj kot vse bitke v prvi svetovni vojni. Bukowski je že v svojem času opozoril na problem, ki vznika v svetu, v katerem so »inteligentni ljudje polni dvomov, medtem ko so neumni polni samozavesti« – in ta »resnica vseh časov« dobiva potrditev tudi v zdajšnji epidemiji in mešanih odzivih nanjo. Aktualno dogajanje, ki ji zaradi nevzdržnosti nastale situacije pot v prihodnost tlakuje prav preplet glasnosti manj inteligentnih in tehtnega obmolka modrih, meče senco na celotno družbo in njen razvoj, najbolj pa bo posledice občutilo zdravstvo. Pravzaprav ne toliko zdravstvo kot tako, ki se je tako ali drugače že prilagodilo bivanju na dodobra omajanih temeljih – predvsem bolniki so in bodo tisti, ki bodo najbolj neposredno izkusili vso težo zapiranja oči pred resničnostjo.

Ukrepi

»Absolutno verjamem, da je preobrat možen!« v intervjuju za Zdravstveniportal.si ocenjuje minister za zdravje Janez Poklukar

Prevzeti vodenje ministrstva za zdravje v času največjega razmaha epidemije ni preprost zalogaj. Janez Poklukar se je odločil za tako potezo, kljub védenju, da njegovo poslanstvo v vlogi generalnega direktorja ljubljanskega UKC še ni končano. Novi izziv je bil pomembnejši, tudi z vidika zaščite javnega zdravja, ki je bilo v poldrugem letu žrtev številnih izzivov – in temu še vedno ni videti konca. Ne gre le za obvladovanje epidemije, gre tudi za sindemijo, v sklopu katere na račun ogroženega zdravja in okrnjene zdravstvene obravnave, vedno daljših čakalnih vrst in logistične oslabelosti sistema vznikajo tudi številne druge epidemije, kajti porast obolenj v tem času je (bila) velika, diagnostika in zdravljenje pa temu bremenu nista sledila.

Cepljenje

Kdaj bo medicina bolezen COVID obvladovala tako, kot ji je to uspelo pri tuberkulozi, kdaj bo okužba z novim koronavirusom povzročala le še sezonski prehlad?

Po danes objavljenih podatkih se je v Sloveniji doslej za cepljenje, ki prinaša zaščito pred najtežjimi oblikami prebolevanja bolezni COVID, odločilo 40 odstotkov prebivalstva; 747.355 (35,4 odstotke) posameznikov je že polno cepljenih, 853.171 pa je do zdaj prejelo prvi odmerek enega od cepiv. Toda po napovedih epidemiološke stroke tolikšen delež ne bo zadostoval za precepljenost, ki bi nam kljub napovedujočemu se novemu valu epidemije oziroma pandemije jeseni omogočila vsaj kolikor toliko normalno življenje – med drugim zaradi vse opaznejšega širjenja približno trikrat kužnejše delta različice virusa.

Cepljenje

Epidemiologi zaradi delta različice koronavirusa opozarjajo, da bo jeseni četrti val epidemije mogoče preprečiti z najmanj 60-odstotno precepljenostjo, ki je pri nas trenutno 28-odstotna

Po več kot letu in pol se življenje počasi začenja vračati v ustaljene tirnice, vendar smo še daleč od »normalnega« vsakdana, ki ga ne bo več usmerjala pandemija novega koronavirusa z novimi, vsakič bolj kužnimi sevi. Več kot tretjina Slovencev je že cepljena, vsaj s prvim odmerkom, medtem ko je oba odmerka cepiva do konca minulega tedna prejelo 592.156 posameznikov. Doslej izbira cepiva ni bila mogoča, kar je bilo za prenekaterega posameznika, ki je poglobljeno proučil razlike v odstopanjih pri kakovosti in varnosti razpoložljivih cepiv, najpomembnejši razlog za omahovanje pri končni odločitvi. V tem tednu pa se spreminja tudi to: odslej bo vsakdo lahko sam izbral, s katerim cepivom se želi zaščititi pred okužbo s SARS-CoV-2 in tako prispevati h ključnemu momentu – zadostni, najmanj 60-odstotni precepljenosti, s katero bo mogoče preprečiti nadaljnje valovanje epidemije.

Cepljenje

Za cepljenje otrok od 12. leta dalje bo veljal enak pristop, kot je v veljavi za odrasle: odločitev za cepljenje proti COVID, ki je brezplačno, je prostovoljna

Kakšna neljuba presenečenja nas v povezavi z aktualno epidemijo čakajo jeseni? Pravo sliko je težko napovedati, a po zdajšnjih napovedih bi z najmanj 66-odstotno precepljenostjo prebivalstva lahko dosegli tako imenovano kolektivno imunost in se poslovili od najbolj družbeno, družabno, razvojno in finančno nevšečnih ukrepov, ki na vsakem od nas in na družbi kot celoti puščajo neizbrisne sledi, pri čemer infektologi in epidemiologi vedno znova poudarjajo, da delež precepljenosti ni in ne bo odvisen od države, ampak od zdravstvene prosvetljenosti prebivalstva. Doslej je pri nas prvi odmerek cepiva proti COVID prejelo skoraj 39 odstotkov odraslih (661.138), oba odmerka pa približno četrtina odraslega prebivalstva (402.685). V kratkem pa se bo začelo tudi cepljenje otrok od 12. leta starosti dalje, ki bo – tako, kot že velja za odrasle – neobvezno in brezplačno.