Na čem temelji ocena, da je epidemija blizu konca? Kot pojasnjuje prof. dr. Alojz Ihan, bomo v tej zimski sezoni vzpostavili prvi odnos z novim virusom, kar pomeni, da bo v stik z njim prišel praktično vsak od nas. »To se zgodi bodisi neposredno z virusom bodisi z delčkom tega virusa, ki mu rečemo cepivo. Seveda je druga možnost neprimerljivo varnejša, kajti stik z novim virusom predstavlja bistveno večje tveganje za težji potek bolezni ali celo za smrt. Če pa pridemo v stik le z delčkom tega virusa, torej s cepivom, pa je tveganje bistveno manjše.«

Alojz Ihan poudarja, da je aktualna delta različica v primerjavi z drugimi bistveno bolj nalezljiva, zato bomo – ne glede na to, v kolikšnem deležu bomo precepljeni – v stik z njo prišli praktično vsi. 

Dobra novica: po zadnjem valu bo virus postal endemski

»In to je dobra novica. Delta bo prebivalstvo s svojo nalezljivostjo primorala, da bomo zaokrožili prvi del zgodbe z novim virusom, ki se vedno konča s tem, da virus postane endemski in kroži v populaciji,« dodaja mikrobiolog in imunolog.

In zakaj je delta različica tako zelo nalezljiva? »Preprosto zato, ker se virus na sluznici dihal razmnožuje neprimerljivo bolj kot ostale različice, zato je v tem primeru na sluznici približno 1000-krat večja koncentracija kot pri originalnem, vuhanskem virusu. Zaradi hitrega razmnoževanja se klinični znaki po stiku z virusom pojavijo hitreje, že po štirih ali petih dneh. Zaradi ogromne koncentracije virusa v sluzi pa potem tudi zelo drobni aerosolni delci vsebujejo toliko virusa, da se okužba zelo hitro prenese na druge ljudi. To pomeni, da kriteriji, ki smo jih imeli pri izvorni različici novega koronavirusa – ko smo, na primer, rekli, da do 15 minut v istem prostoru ne predstavlja problema – ne veljajo več,« je nedvoumen profesor.

Pri delta virusu je namreč že nekaj minut po tem, ko človek vdihne tudi najdrobnejše aerosolne delce, v njih dovolj velika koncentracija virusov, da se lahko okuži. To pa je, kot dodaja Ihan, »povezano tudi s tem, da bolezen poteka v težji obliki; na potek bolezni namreč vpliva količina virusa, ki pride v pljuča – in pri tako velikem razmnoževanju virusa, kakršnemu smo priča pri delta različici, se količina virusa, ki povzroči usodno vnetje, ustvari bistveno hitreje. Zato je v tem primeru tudi možnost, da bo človek, ki se okuži, potreboval zdravljenje v bolnišnici, bistveno večja.«

V stik z delto bomo torej prišli v vsakem primeru, temu se preprosto ne bo mogoče izogniti – ne glede na to, ali se cepimo ali ne. Je pa, kot so pojasnili predstavniki različnih vej medicine na dogodku Slovenske medicinske akademije, »veliko varneje priti v stik z delta virusom potem, ko smo cepljeni, ker v telesu ustvarimo toliko protitelesnega in tudi T-celičnega odziva, da kljub stiku z delto v tej sezoni tega, vsaj v večini primerov, ne bomo niti opazili. Po cepljenju pa bomo ustvarili tudi dodatni imunski odziv, ki nas bo ščitil še naprej.«

Imunski odziv boljši po naravni okužbi ali po zaščiti s cepljenjem?

In kako medicinska stroka odgovarja na namige, češ da je imunski odziv boljši, če je do okužbe prišlo po naravni poti? 

Tako imenovani protitelesni odziv omogoča nastanek protiteles, ki potem pridejo v kri in sluznico; ščitijo nas tako, da virusu onemogočajo naselitev na sluznici in tako zagotavljajo, da okužbe ne prenašamo naprej. Kar se tiče tega odziva, so, kot v strokovni argumentaciji pojasnjuje Alojz Ihan, cepiva neprimerljivo boljša od naravne okužbe. Človek, ki je cepljen, je epidemiološko bistveno varnejši kot nekdo, ki je prebolel okužbo; po cepljenju je možnost za prenos virusa na drugega človeka bistveno manjša. 

Res pa je, da se v štirih do petih mesecih po cepljenju količina protiteles – če jih ne potrebujemo – začne zmanjševati, kar je povsem naravno. V kostnem mozgu še vedno ostanejo spominske celice, ki v dveh do treh dneh ustvarijo zaščitno koncentracijo protiteles, toda po nekaj mesecih nismo več tako odporni, da se virus, ki ga dobimo na sluznico, tam ne bi mogel razmnožiti, nakar bi ga lahko prenesli naprej, na druge ljudi.

Ob tem pa profesor Alojz Ihan poudarja, da so meritve v laboratoriju zlasti pri bolnikih z oslabljenim imunskim odzivom pokazale, da se dobrega pol leta po cepljenju odziva na okužbo pri cepljenih in pri necepljenih praktično izenačita. 

Če se nekdo, ki je cepljen, tudi kasneje ne izpostavi virusu, je povsem mogoče, da bodo po enem letu tisti, ki so okužbo preboleli naravno, zbolevali manj kot cepljeni. Vendar to, kot dodaja Ihan, »še vedno ne spremeni dejstva, da pridobivanje imunosti z okužbo predstavlja neprimerljivo večje tveganje kot cepljenje. Bistveno bolj priporočljivo je, če se najprej zaščitimo s cepljenjem, potem pa na zelo varen način v epidemiji dobimo stimulacijo z virusom in tako ustvarimo zelo dolgotrajen imunski odziv. Če pa, obratno, 'zgolj' tvegamo, da se okužimo, sprejmemo vsa tveganja, ki človeka lahko hitro privedejo v bolnišnico.«

Portret Alojza Ihana: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.