Ukrepi

»Čim glasneje zahtevajte svoje pravice!« svetuje Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje

Dobrih 14 mesecev je minilo, odkar je Samo Fakin predčasno odstopil z mesta ministra za zdravje. Če se to ne bi zgodilo, bi (po njegovih napovedih) do letošnjega septembra čakalne vrste v našem zdravstvu povsem odpravili – v resnici pa so se te še dodatno podaljšale, v zadnjem času tudi na račun spremenjenega načina dela zaradi ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemije novega koronavirusa. In to nikakor ni edini problem, s katerim se danes spopadajo tako zdravstvo kot politika in pravzaprav tudi vse slovenstvo.

Ukrepi

Sramota je, kar se dogaja pri nas

Sramota je, kar se dogaja pri nas: da čisto vsak izgovor – pa naj bo to epidemija COVID, ki nam je v zadnjih dveh mesecih dodobra spremenila življenje, ali katerakoli druga afera –, unovčijo dobičkarji na eni in politika (neodvisno od tega, ali je v vladni koaliciji ali v opoziciji) na drugi strani. Oboji vedno znova izkoristijo ali podpihujejo slovenske razmere, v katerih preprosto ni (več) pogojev za enotnost, in napeljujejo vodo na svoje interesne mline.

Ukrepi

Epidemija je, tudi ali predvsem na področju skrbi za starejše, brutalno razgalila sistemske slabosti

»Najhujša krivica, ki se je v času epidemije zgodila stanovalcem v domovih za starejše, so bili številni okuženi in tudi (pre)številni smrtni primeri, saj se zdravstvena politika ni odločila za premestitev obolelih v bolnišnice, ki so imele dovolj zmogljivosti, ampak so jih pustili v domovih – kljub temu, da zakon in pravilnik o nalezljivih boleznih zapovedujeta izolacijo v zdravstveni ustanovi. Razlika v obravnavi starejših v primerjavi z drugimi državljani pomeni hudo diskriminacijo in tudi hud udarec medgeneracijski solidarnosti,« ob današnjem evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti opozarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja Srebrna nit. Kaj se pri nas torej dogaja na področju zdravstva in socialnega varstva – kje smo in kam gremo v smislu upoštevanja vrednot medgeneracijskega sožitja in etike?

Ukrepi

Zakaj se Slovenija ne more primerjati z Novo Zelandijo, čeprav sta državi primerljivi na več ravneh

Pravzaprav je fenomen, ki nam ga v boju proti širjenju epidemije in pandemije COVID pokaže primerjava med Slovenijo in Novo Zelandijo, zelo poveden. Ukrepi v obeh državah so primerljivi, v uspešnosti premagovanja novega koronavirusa nas Nova Zelandija z upoštevanjem »zlatih pravil« prehiteva, pri zaupnosti odnosa med politiko in prebivalstvom pa praktično ni mogoče potegniti vzporednice. V Novi Zelandiji ljudje zaupajo, pri nas ne – pa naj gre za zaupanje v vlado katerekoli barve in kakršnegakoli političnega prepričanja.

Ukrepi

Navedbe predsednice združenja Srebrna nit je vodstvo doma v Kamniku ovrglo kot netočne, Borut Pahor pa bo še naprej obiskoval varovance domov za starejše

Predsednik države bo ne glede na nedavni poziv vodstva združenja Srebrna nit tudi v prihodnje nadaljeval z obiskovanjem varovancev domov za starejše in socialno-varstvenih zavodov. Tako bo danes obiskal Dom na Krasu, v katerem bivajo stanovalci s težavami v duševnem zdravju in z intelektualnimi ovirami. Pahor s takim pristopom, s katerim se odziva na vabila vodstev domov, tamkajšnjih varovancev in njihovih svojcev, želi sporočiti, da varovanci domov in zavodov kljub karanteni v času epidemije novega koronavirusa niso sami in pozabljeni.

Ukrepi

Fizioterapija v času epidemije: pri težkih obolenjih zamujenega časa za ukrepanje ne bo mogoče nadoknaditi, otroci z razvojnimi motnjami pa so že pet tednov brez terapij ...

Epidemija novega koronavirusa bo pustila posledice na vseh ravneh in tako rekoč na vseh ljudeh, predvsem pa na obolelih – pri nekaterih med njimi bodo problemi, nastali zaradi »zamrznitve« izvajanja zdravstvenih storitev v prvi fazi epidemije, resni, lahko tudi nepopravljivi. To potrjujejo tudi izkušnje v fizioterapevtski dejavnosti, zlasti na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Ukrepi

Bolnišnice ponovno odpirajo vrata za nenujne preglede, preiskave in posege – v Celju so pripravili nove čakalne sezname, na Jesenicah bodo pacientom dan pred operacijo odvzeli bris ...

Epidemija novega koronavirusa je močno spremenila ustaljeni protokol postopkov zdravljenja, kar je med drugim povzročilo še dodatno podaljšanje čakalnih vrst, ki so bile že pred epidemijo v nekaterih vejah medicine nedopustno dolge. Tako imenovani elektivni oziroma nenujni pregledi in posegi so bili zadnjih pet tednov »zamrznjeni«, saj so bile praktično vse zmogljivosti slovenskega zdravstva usmerjene v preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 ter v zdravljenje bolnikov s COVID-19 in drugimi urgentnimi stanji. Zdaj so izvajalci zdravstvenih storitev pred novimi, resnimi izzivi. Kako bodo zdravstvene ustanove kos logistično-izvedbenim zapletom, ki bodo sledili prvemu valu epidemije? Kako bo poskrbljeno za ažurno, kakovostno in varno obravnavo pacientov?

Ukrepi

Skorajšnji konec epidemije – ali le zatišje pred nevihto?

Medtem ko se je na globalni ravni z novim koronavirusom doslej okužilo 2.197.593 ljudi, zapleti pri prebolevanju bolezni COVID, ki jo povzroča omenjeni virus, pa so do danes po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zahtevali 153.090 življenj, je pri nas dosedanje breme te bolezni dokaj blago. Toda infektologi in epidemiologi opozarjajo, da trenutne razmere, h katerim smo pripomogli vsi – z upoštevanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos tega trdoživega koronavirusa –, naše pozornosti ne smejo uspavati. Čeprav se začenja udejanjati tako težko pričakovano rahljanje ukrepov, ne velja pozabiti, da epidemija ne bo kar ugasnila; nasprotno, od tega, kako dosledni bomo pri preprečevanju možnosti za prenos okužbe, je odvisno, do koliko in kakšnih izbruhov bo v prihodnje še prišlo. Vzporedno z epidemijo, ki nam je dodobra spremenila ustaljeni način življenja, pa se odvija marsikaj, za kar se sicer zdi, da bo zaradi izjemne situacije potem, ko se bodo stvari normalizirale, poniknilo v pozabo – a ne bo tako.

Ukrepi

Od Pahorjevega opravičila do napovedi odprtja frizerskih salonov – po doseženem vrhu epidemije se bo življenje kmalu začelo normalizirati

Kdaj bo pandemija koronavirusa SARS-CoV-2 premagana, nevarnost bolezni, ki je s svojim pojavom presenetila medicino in znanost oziroma sodobno družbo nasploh, pa obvladana? Jasnih odgovorov še ni, spodbudno pa je, da pri nas že prihaja do pozitivnih premikov, tudi z ukrepi, ki bodo pomagali ponovno vnesti občutek »normalnosti« v življenjski vsakdan.

Ukrepi

Potegavščina ali resnica? Resnica, na žalost – takole oblast v času epidemije skrbi za slab zgled ...

Današnja fotografija srečanja predsednika države in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja z vojaško-policijsko patruljo na slovenski južni meji se zdi kot primer neslane šale. Kot da bi nekdo z uporabo stare fotografije poskušal nakazati situacijo, v kateri vsi ukrepi, ki jih zaradi epidemije novega koronavirusa spoštujemo že skoraj mesec dni, pač ne veljajo za vse. Toda fotografija ni stara, narejena je danes, njena sporočilnost pa je nedvoumna; s takimi primeri dobivamo zelo slabe signale. Ob predsedniku je minister za obrambo Matej Tonin, predstavnik vlade, ki nam je še danes sporočila, da rahljanja veljavnih ukrepov v tem trenutku še ne bo. Kakor za koga, očitno.