Kožne bolezni

»Če psoriaza ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj ...«

Bolezen, ki jo poznamo kot luskavico ali psoriazo, je v resnici dokaj pogosta, pravzaprav je ena najpogostejših kožnih bolezni, čeprav število bolnikov z že postavljeno diagnozo tega morda ne potrjuje. Veliko obolelih prve znake te bolezni, ki niso preveč moteči, saj se pojavijo na skritih kotičkih človekovega največjega organa – kože, preprosto prezre, pogosto tudi v prepričanju, da gre za prehodno težavo, ki bo slejkoprej izzvenela. Da ni tako, opozarja prof. dr. Tomaž Lunder, specialist dermatologije z Dermatovenerološke klinike ljubljanskega UKC, ki poudarja, da pri psoriazi, če ta ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj, pri katerih je pravočasno ukrepanje vitalnega pomena.

Kožne bolezni

»Če bi pravočasno prepoznali bolnike z luskavico, pri katerih je ogroženost za pojav psoriatičnega artritisa zelo velika, bi nastanek te kronične vnetne revmatične bolezni verjetno lahko odložili ali celo preprečili«

Luskavica ali psoriaza je ena najpogostejših kožnih bolezni, ki pri večini obolelih poteka v blagi obliki; spremembe na koži so lokalne, majhne, praviloma neopazne in jih je mogoče sanirati z uporabo mazil, krem ali losjonov, ki jih obolelemu predpiše osebni zdravnik. Povsem drugačna pa je zgodba pri težjih oblikah; te so danes sicer dobro obvladljive in ozdravljive, seveda pa mora biti diagnoza postavljena pravočasno. Posledično ukrepanje ter zdravljenje, ki se odvija pod okriljem dermatologa ali revmatologa, mora biti usmerjeno v umiritev bolezenskih znakov ter v preprečitev gradacije drugih težav, ki jih v organizmu lahko sproži nezdravljena luskavica.

Rak

Slovensko gensko zdravilo za bolnike s kožnim rakom – nov dosežek, s katerim se naša znanost umešča na globalni zemljevid genske terapije

Na globalni zemljevid genske terapije se na novo umešča tudi slovenska znanost, v sodelovanju z domačo industrijo. Izsledki in dognanja strokovnjakov, ki so več kot tri leta sodelovali v sklopu projekta SmartGene.si, prinašajo novo upanje za bolnike z rakom. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je že odobrila začetek kliničnega preizkušanja terapije z novim genskim zdravilom, ki je plod slovenskega znanja – v sklopu prve faze študije bodo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki je nosilec dovoljenja za izvajanje kliničnega preizkušanja, začeli zdraviti paciente s kožnimi tumorji na glavi in vratu.

Reforma

»Mislim, da je treba ljudem iskreno povedati, da osnovnega zdravstva, kakršnega smo poznali, ni več – deluje le še na papirju, izbrani osebni zdravnik pa postaja privilegij«

O tem je Polona Campolunghi Pegan, ki v sklopu novogoriškega zdravstvenega doma kot specialistka družinske medicine skrbi za varovance dveh domov za starejše, v Novi Gorici in v Podsabotinu, pri zdravniški zbornici pa je aktivna kot članica odbora za osnovno zdravstvo, trdno prepričana. Zdravniki družinske medicine so skorajda dve desetletji opozarjali na nevzdržne razmere, ki slabijo delovanje osnovnega zdravstva, zgodilo pa se ni praktično nič, vsaj ne omembe vrednega. Danes so v veliki stiski tako pacienti kot zdravniki in njihovi timi. Dolgoletno bitje plati zvona za družinsko medicino je že pred časom nehalo odmevati, družinski zdravniki pa so danes primorani opazovati ugašanje sistema osnovnega zdravstva.

Demenca

Staranje in pojavnost demence prihajata z roko v roki, stiske obolelih in svojcev so neizmerne, zakon o dolgotrajni oskrbi pa je še vedno le na papirju in zasut s kritikami

Da je Slovenija zaradi dolgoletnega mečkanja in kratkih stikov pri pripravi in uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi na neslavnem evropskem repu pri urejanju tega področja, je pravzaprav tudi odraz odnosa do starejših pri nas. Na Slovenskem ni dobro poskrbljeno za kakovost življenja v starosti, ko na račun palete različnih bolezni in težav, ki jih te prinašajo, skrb bližnjih ne zadostuje več, institucionalna pomoč pa je slabo dostopna, razpršena in sistemsko neurejena. Zagotovljena bi morala biti celovita strokovna pomoč, ki mora povezati vse strokovne službe v lokalnem okolju in zagotoviti pomoč tudi bližnjim, ki so, če njihov svojec zboli za demenco, izjemno obremenjeni, izpostavljeni izgorelosti, posledično pa nemalokrat zbolijo tudi sami. Po drugi strani pa znaki demence še vedno vse prepogosto ostanejo spregledani, ukrepanje in iskanje strokovne, institucionalne pomoči, v katerega mora biti aktivno vključen tudi osebni zdravnik obolele osebe, pa je povezano s toliko sistemskimi ovirami, da se bližnji nemalokrat znajdejo na robu obupa.

Duševno zdravje

»Ne vemo, kdaj je prijatelja ujela depresija – vemo pa, da mu nismo pomagali, ker tega nismo znali,« priznavajo prijatelji pokojnega, ki se je v stiski, nemoči in brez ustrezne pomoči zlomil pod težo življenja

Ničesar niso slutili, v njihovih očeh je bil do zadnjega trenutka tak, kot vedno: živel je tako rekoč popolno življenje, vedno je bil dobrovoljen, nasmejan, aktiven, ukvarjal se je s športom, potoval ... »Bi lahko opazili, da je bil naš prijatelj v resnici v stiski, da se je spremenil?« se prijatelji pokojnega sprašujejo še danes – istočasno pa se zavedajo, da so preprosto imeli premalo znanja o depresiji: »Ne vemo, kdaj je našega prijatelja ujela depresija – vemo pa, da mu nismo pomagali, ker tega nismo znali. Preslišali smo mimogrede izrečene besede, ki bi jih danes, ko smo se na tako krut način srečali z depresijo in njenimi posledicami, morda znali prepoznati in pravočasno pomagati ...«. Bil je topel novembrski dan, obsijan s soncem, ko so izgubili prijatelja, ki se je zlomil pod težo življenja.

Transplantacije

Slovenija pri presaditvah organov z izvrstnimi rezultati – toda seznami čakajočih so še vedno predolgi

Posledice pandemije se kažejo tudi na področju transplantacij. Na svetovni ravni se je število zdravljenj s presaditvijo organa zmanjšalo za 20 do 30 odstotkov, za tolikšen delež se je znižal tudi delež posameznikov, opredeljenih za darovanje organov in tkiv po smrti. Spodbuden pa je podatek, da Slovenija na tem področju medicine ostaja svetla izjema, saj kljub epidemiji pri nas ni prišlo do upada presaditev organov.

Srce in žilje

Hiperholesterolemija lahko obolelemu ukrade tudi 16 let življenja, s pravočasnim odkritjem pa je hude zaplete mogoče preprečiti

Hiperholesterolemija je dedna presnovna motnja, ki, če ni dovolj zgodaj prepoznana, vodi v pospešeno aterosklerozo in zgodnjo smrt zaradi srčnega infarkta. Če jo odkrijejo dovolj zgodaj, je ukrepanje oziroma zdravljenje danes praviloma tako učinkovito, da je življenjska doba obolelega takšna kot pri posameznikih, ki te motnje nimajo – v nasprotnem primeru pa je v povprečju za kar 16 let krajša. Zato je resnično spodbuden podatek, da je Slovenija še vedno edina država na zemljevidu sveta, ki zagotavlja presejanje za družinsko hiperholesterolemijo, v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnih otrok. In to že 26 let. Vendar izzivov še vedno ne manjka.

Ginekologija in porodništvo

»V ginekologiji in porodništvu so problemi zaradi epidemije manjši kot v drugih strokah, kajti nosečnosti in porodov ne moremo zamakniti,« poudarja zdravnica Hatije Ismaili

Hatije Ismaili je zdravnica, ki si je že v zgodnjem otroštvu – po rodu je Albanka, odraščala pa je v Makedoniji – izbrala, kam jo bo v življenju vodila profesionalna pot. Odločitve ni nikoli obžalovala. Njen izbor je bil študij medicine in po tistem, ko je prvič vstopila v porodno sobo, tudi o odločitvi glede specializacije ni bilo nikakršnega dvoma.

Ukrepi

»Čakalne dobe so šle v nebo – in nikakor ne morem z gotovostjo reči, da je naš sistem pripravljen na naslednji val epidemije,« poudarja Boštjan Kersnič, v. d. strokovnega direktorja splošne bolnišnice v Novem mestu

»Nismo prvič v epidemiji in tudi zadnjič ne. Nikoli ni in ne bo enostavno – in nikoli nobena odločitev ne bo niti dobra niti prava za čisto vse. Mora pa biti dobra in prava za večino,« je pred poldrugim mesecem v pismu, naslovljenem na državljane, zapisal Boštjan Kersnič, zdravnik in vršilec dolžnosti strokovnega direktorja v Splošni bolnišnici Novo mesto. V omenjenem odprtem pismu je pozval k razumnemu razmisleku in odzivanju na možnost zaščite s cepljenjem. Zakaj? Zato, ker »vas jutri lahko doleti diagnoza, ki bo veliko hujša od tega, da ste se odločili za cepivo.« Dvomi in dileme so še vedno aktualni, število okužb z delta različico koronavirusa strmo narašča, bolnišnice so se ponovno začele polniti s pacienti, ki prebolevajo težko obliko bolezni COVID. Tudi novomeško bolnišnico so minuli teden, kot je na sobotni izredni novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Janez Poklukar, uvrstili med zdravstvene ustanove, v katerih bodo v prihajajočem, predvidoma zadnjem valu epidemije hospitalizirali in zdravili paciente s težjo obliko bolezni COVID.