Varnost in kakovost

So danes, tri leta po revoltu zaradi »umiranja« družinske medicine, razmere v zdravstvu kaj boljše? Ne, še slabše so!

Že zgolj tri danosti, ki danes narekujejo delo (mladih) zdravnikov, povedo veliko o sistemskem in sistematičnem slabšanju pogojev za varno in poglobljeno strokovno delovanje, kar na koncu občutijo predvsem pacienti: delo v nevarnih okoliščinah zaradi prezrtih standardov in normativov, delo brez (ustreznega) mentorstva in istočasna razporeditev na več delovišč. Verjetno se v tem kontekstu marsikdo spomni apela družinskih zdravnikov iz kranjskega zdravstvenega doma, ki so pred tremi leti opozorili na nevzdržne razmere zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in preobilice administrativnega dela; to se zajeda v že tako ali tako skopo odmerjeni čas za paciente, kajti ti ne potrebujejo le recepta ali napotnice, ampak tudi pregled in posvet o bolezni, ki jih tare. In do danes se ni kaj dosti spremenilo, vsaj ne na bolje.

Starejši

Znova prezrta skrb za starejše?

Nevzdržno in v resnici sramotno je ravnanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki varovancem domov za starejše ni omogočilo oziroma olajšalo udeležbe na referendumu o noveli zakona o vodah, saj pristojni niso pravočasno poskrbeli za možnost glasovanja po pošti. To je le ena od sistemskih ovir, ki so se v zadnjih dneh znašle na poti pri izražanju demokratične volje in tudi z ustavo določene pravice prebivalstva. Vendar tudi takšne ovire niso preprečile izvedbe te pravice in možnosti, s katerimi starejšim so in bodo pomagali številni prostovoljci, gasilci in taksisti – z brezplačnimi prevozi na volišča.

Ukrepi

Ultimativni apel zdravniških združenj premieru Janezu Janši za takojšnjo preprečitev zdravstvene in socialne katastrofe v drugem valu epidemije

Preprečevanje cunamija v drugem valu epidemije utegne biti jalov poskus, če se prizadevanjem za čim učinkovitejše preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ne bo pridružilo celotno slovenstvo, tudi tisti, za katere se zdi, da ne zmorejo ali nočejo razumeti resnosti pojava, s kakršnim se je človeštvo v zdaj že daljni preteklosti po svojih najboljših močeh spopadalo v primeru kuge, tuberkuloze ali gobavosti. Vedno je uspelo, a prijemi niso bili sofisticirani, prej surovi. Tokrat pa je zdravstvo – in ne le naše – tik pred tem, da se zlomi. Kajti, ne pozabimo, da za COVID bolnike z zapleti, ki potrebujejo v sklopu enote za intenzivno terapijo, lahko na bolnišnični ravni ustrezno poskrbijo le specialisti intenzivne medicine in anesteziologi, skupaj z za tovrstno nego usposobljenimi medicinskimi sestrami.

Ukrepi

Zakaj je trditev, da novi koronavirus ni nevaren, kot vztrajanje v prepričanju, da je Zemlja ploščata?

Kuga našega časa, pandemija novega koronavirusa, pomeni resno grožnjo človeštvu, opozarja vrh slovenske medicinske stroke. Zakaj? Problema ne predstavljajo le resni zapleti, do katerih lahko pride med prebolevanjem te bolezni, ampak tudi pečat, ki ga to obolenje pusti na organizmu po ozdravitvi in se pokaže z zamikom, pa naj bo to okvara srčne mišice ali pljuč – ali, denimo, nastanek krvnih strdkov. Pri posameznikih, ki so preboleli COVID-19, se, denimo, pojavnost možganske kapi, nastale zaradi strdkov, poveča kar za trikrat. Po drugi strani pa se v javnosti in na družbenih omrežjih kot bistveno drugačni »virus« širijo razprave o teorijah zarote, ki omalovažujejo resnost te bolezni, zato so zdravniki opozorili na ključne zmote, zavajanja in tudi laži, s katerimi naj bi posamezniki ali interesne skupine poskušali ovreči smiselnost zaščitnih ukrepov.

Ukrepi

»Dobro jutro, skuštrana Slovenija!« – pediater Igor Dovnik o večnem prelaganju krivde in odgovornosti za neurejene razmere v zdravstvu

Najmanj 20 let zdravništvo poziva odgovorne – predsednike države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in poslanskih skupin ter ministra za zdravje in generalnega direktorja ZZZS – k nujnim spremembam zdravstvene zakonodaje, ki bodo prevetrile zbiranje in porabo sredstev za zdravstvo. Toda, kot je v današnjem odprtem pismu, naslovljenem na omenjene odločevalce, opozoril Igor Dovnik, primarni pediater s koncesijo: »Interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov za zdravstvo so vedno večji od želje, da bi ustvarili varno, strokovno, solidarno, kakovostno in ustrezno dostopno zdravstvo za vse državljane naše lepe domovine.«

Skrb za čisto okolje

Domačini v bližini Salonita Anhovo, kjer je breme mezotelioma 100-krat višje kot drugod, opozarjajo: »V 20 letih je med nami zbolelo ali umrlo več kot 2500 ljudi! Vam to res še ni dovolj?«

»Eno je stanje na papirju, povsem nekaj drugega pa je stanje v resničnem življenju,« je na izredni seji občinskega sveta v Kanalu ob Soči občinska svetnica Anastazija Makorič Bevčar dodala ob rob več kot pet ur trajajočemu nizanju strokovnih pojasnil in iskanju verodostojnih odgovorov na vprašanje, zakaj država še vedno dopušča onesnaževalsko pohabljanje srednje Soške doline in zbolevanje njenega prebivalstva. Gospa zelo dobro ve, o čem govori: zaradi najhujše oblike raka, mezotelioma, ki je v Sloveniji redek, na območju delovanja Salonita Anhovo pa eden najpogostejših, so v njeni družini izgubili tri sorojence, četrti je umrl zaradi raka na pljučih. Izredni občinski seji bo danes, natanko teden dni kasneje, v 130 kilometrov oddaljeni Ljubljani sledila izredna seja v državnozborski stavbi, kjer bodo člani dveh parlamentarnih odborov, za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor, razpravljali o isti temi.

Skrb za čisto okolje

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

»V naši ambulanti ima večina pacientov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta, v zadnjih 20 letih jih je 82 zbolelo za mezoteliomom, zelo agresivnim rakom pljučne ali trebušne mrene, pri katerem je preživetje kljub sodobnemu zdravljenju krajše od 18 mesecev. Če bi bila naša ambulanta taka kot povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih omenjeno diagnozo dobil en sam bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in po nepotrebnem izgubljenih življenj, pri čemer naj poudarim, da za mezoteliomom zbolevajo tudi mnogi domačini, ki nikoli niso bili zaposleni v Salonitu,« poudarja Nevenka Mlinar, ki kot zdravnica splošne medicine dela v Desklah, v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, ki je zdaj v lasti Italijanov in Avstrijcev. Ker Mlinarjeva ne želi dopustiti nadaljevanja omenjene zgodbe, v kateri sicer ni več izdelovanja azbest-cementnih izdelkov, se pa iz Salonitovega dimnika še vedno kadi, zaradi sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov, med katerimi je le slaba tretjina slovenskih, se je skupaj s stanovskimi kolegi, ki skrbijo za zdravje prebivalcev širše goriške regije, odločila za ukrepanje.

Skrb za čisto okolje

(So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke

Čeprav je (na splošno gledano) življenje v Sloveniji privilegij, vsaj kar se tiče tega, v kako lepem in raznolikem okolju bivamo, pa je po drugi strani odnos države do okolja in do prebivalstva nevzdržno mačehovski. To potrjuje tudi veljavna zakonodaja, ki z zelo blagimi omejitvami industriji dopušča nedopustno onesnaževanje okolja in uničevanje zdravja. Konkreten primer je Salonit Anhovo, kjer so do leta 1996 proizvajali azbest-cementne izdelke, medtem ko zadnjih 18 let deluje kot cementarna z dovoljenjem za sežiganje in sosežiganje odpadkov, tudi nevarnih, ki jih podjetje v pretežnem deležu uvaža iz Italije in Avstrije. Posledice so katastrofalne: na tem območju Slovenije zaradi enormnega onesnaževanja okolja in posledičnih obolenj, pa naj gre za mezoteliom ali za pljučni rak, za rake drugih organov, azbestozo ali za plevralne plake, dokazano ugasne največ življenj. To potrjujejo tudi v nadaljevanju članka objavljeni podatki.

Starejši

Kdaj bo vlada začela opravljati svoje delo v dobro državljanov, tudi starejših?

Molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje. Bo takšno stanje tudi v prihodnje pri nas zaznamovalo življenje najštevilčnejšega, a kljub temu nedopustno prezrtega anonimnega dela prebivalstva – starejših? V združenju Srebrna nit ponovno s prstom kažejo na vlado, kajti kljub temu, da v Sloveniji že 14 let s pomočjo javnih sredstev ni bil zgrajen noben nov dom za starejše, v proračunu tudi tokrat ni dovolj denarja. »Pričakovali smo izredno sejo vlade in poziv ministrom, naj se odrečejo delčku 'svojih' proračunskih sredstev za zagotavljanje novih zmogljivosti za namestitev starejših. Zgodilo pa se ni nič,« v današnjem javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Prva pomoč

Jure Košir, ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«

V Sloveniji vsako leto približno 1700 ljudi doživi srčni zastoj, kar pomeni, da oživljanje vsak dan potrebujejo najmanj trije ljudje, včasih tudi več. Toda kljub temu, da je znanje medicine izjemno napredovalo, vseh obolelih ni mogoče rešiti – tudi zato, ker je ob takem dogodku, do katerega najpogosteje pride v domačem okolju, še vedno praviloma prisotnih preveč očividcev, neznancev ali svojcev, ki si ne upajo začeti s takojšnjim oživljanjem. Toda kot poudarja Jure Košir, nekdanji vrhunski smučar in olimpijec, v konkretnem primeru pa ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«