Pismo je odziv na nedavni poziv vodstva in upravnega odbora zavoda za zdravstveno zavarovanje kot plačnika zdravstvenih storitev, ki v teh dneh – potem, ko sta se letos tako zdravstvo kot država za določen čas skoraj v celoti ustavila – zaskrbljeno ugotavljata, da so se čakalne dobe podaljšale, zato zavod od izvajalcev, ki še vedno ne smejo delati tako, kot so delali pred epidemijo, zahteva izpolnitev pogodbeno dogovorjenega programa zdravstvenih storitev. »Številni, predvsem zobozdravniki, niso smeli delati dva meseca. Obravnave pacientov so bile odložene in spremenjene, ker smo izvajalci prejeli navodila, kako naj varno delamo. Še danes obstajajo navodila, kako naj delamo varno v zdajšnjih razmerah, ko število okuženih ponovno narašča – in vse to je povzročilo številne neopravljene storitve in podaljšalo čakalne dobe,« opozarja Igor Dovnik.
Dovnik nastalo situacijo metaforično primerja z odločitvijo, s katero bi država prepovedala delo frizerjem – po dveh mesecih pa bi ista država ugotovila, da se je močno povečalo število skuštranih in dolgolasih Slovencev in se temu nadvse čudila. Zato bi država predpisala, »da frizerji, ki so imeli dejavnost registrirano že na dan prepovedi (novih frizerjev ne potrebujemo!), lahko ponovno češejo in strižejo do sedem prebivalcev dnevno (po malo nižjih cenah kot pred prepovedjo, a to je že druga zgodba ...). Istočasno pa bi država pričakovala, da bodo v mesecu dni vsi ljudje ponovno imeli urejene pričeske. Dobro jutro, skuštrana Slovenija!«
Med pandemijo COVID, ki je pretresla svet, medtem ko je, tako Dovnik, po zaslugi vseh nas Slovenija plačala dokaj nizko ceno, »so se do kosti razgalile številne pomanjkljivosti sistemov (oskrba starostnikov, zdravstveni, izobraževalni, varnostni sistem ...), ki predolgo čakajo na ustrezne posodobitve in odpravo preživetih praks.
Med epidemijo »so se do kosti razgalile številne pomanjkljivosti sistemov (oskrba starostnikov, zdravstveni, izobraževalni, varnostni sistem ...), ki predolgo čakajo na ustrezne posodobitve in odpravo preživetih praks.
»Zdravniki in zobozdravniki že pred epidemijo pogosto nismo bili zadovoljni s tem, kaj in kdaj pacienti dobite v našem zdravstvenem sistemu. V času epidemije se je dostopnost še dodatno poslabšala. Vendar ne pred epidemijo niti po njej za to nismo krivi zdravniki in zobozdravniki ali drugi zdravstveni delavci in sodelavci. Velika večina nas ves čas dela na meji zmogljivosti. Pogoji, v katerih delamo, so pogosto neoptimalni – zaradi neustreznih prostorov, opreme, pomanjkanja kadra … Številni delamo prek delovnega časa, mnogi ne bodo odšli na dopust – če bi ne bilo tako, bi se ZZZS še bolj čudil ...,« je v pismu, ki naj bi odgovorne spodbudilo k odgovornemu ukrepanju, zapisal pediater.
Zdravniki in zobozdravniki že pred epidemijo pogosto nismo bili zadovoljni s tem, kaj in kdaj pacienti dobite v našem zdravstvenem sistemu. V času epidemije se je dostopnost še dodatno poslabšala. Vendar ne pred epidemijo niti po njej za to nismo krivi zdravniki in zobozdravniki ali drugi zdravstveni delavci in sodelavci.
Po njegovi oceni bi za zdravstveni sistem, kakršnega si prebivalci Slovenije zaslužijo, morali pacientu tudi v resnici zagotoviti možnost izbire – najsi gre za metodo zdravljenja, za zavarovanje ali za zdravnika, ki naj ima prav tako možnost, da se odloči, kakšen bo njegov delovno-pravni položaj. Plačevanje programov in koncesije so preživeti, opozarja Dovnik in dodaja, da je nujna tudi konkurenčnost ponudnikov zdravstvenih zavarovanj.
»Časa za trdovratno zagovarjanje državnega zdravstva (ki se ga napačno in ekskluzivno imenuje javno), ni več. Javno zdravstvo smo tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki s koncesijami. V Sloveniji poleg javnega nastaja sistem vzporednega, povsem zasebnega zavarovanja in zdravstva. Solidarnost je s tem ogrožena. Tega, da bi zdravstveno zavarovanje plačevali dvakrat, si vsi državljani namreč ne morejo privoščiti,« poudarja Dovnik, ki je tudi predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.
Časa za trdovratno zagovarjanje državnega zdravstva (ki se ga napačno in ekskluzivno imenuje javno), ni več. Javno zdravstvo smo tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki s koncesijami. V Sloveniji poleg javnega nastaja sistem vzporednega, povsem zasebnega zavarovanja in zdravstva. Solidarnost je s tem ogrožena.
In zakaj je ukrepanje nujno?
Zato, ker danes številni (zobo)zdravniki takoj, ko izpolnijo prvi pogoj za upokojitev, prenehajo z delom – kar je bilo še pred desetimi leti nekaj tako rekoč nepredstavljivega. Številni mladi zdravniki takoj, ko diplomirajo ali ko opravijo specializacijo, odidejo v tujino. Prekomerna administracija, nemogoče zahteve ZZZS in prekomerne obremenitve, ki so jim izpostavljeni zdravniki, pa, tako Dovnik, botrujejo tudi vse pogostejšemu vračanju koncesij na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.
»Vse to ogroža obstoj dostopnega zdravstvenega varstva za državljane že v razmerah, ko pandemije ni, kaj šele zdaj, ko jo imamo in bo trajala. Čas se izteka; čez pet let primarnega zdravnika (družinskega zdravnika, ginekologa, pediatra, zobozdravnika) ob zdajšnjih trendih ne bo več imela tretjina do polovica državljanov. Zato je s spremembami treba začeti danes,« zaključuje javni apel Igor Dovnik, ki poziva odločevalce, naj se zganejo in ukrepajo: »Naj bo pandemija dobra v tem, da vas dokončno zbudi!«
Naslovna fotografija: STA; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.