Kako in kdaj se bo vlada odzvala na poziv upravnega odbora ZZZS, na vlado naslovljenega natanko pred mesecem dni, po katerem naj bi iz državnega proračuna zagotovili tako sredstva za financiranje vseh stroškov v zdravstvu, povezanih z epidemijo in njenimi posledicami, kot tudi sredstva za pokritje primanjkljaja v zdravstveni blagajni? To je bila le ena od iztočnic za petkov pogovor z Marjanom Sušljem za Zdravstveniportal.si. Istega dne (10. julija 2020) je v zgodnjih večernih urah vlada na dopisni seji razporedila sredstva za plačilo obveznosti do zdravstvene blagajne – v višini 8.258.045,67 evra.
Naj spomnim, da so se v omenjenem dopisu vladi člani upravnega odbora zavoda sklicevali na kritično finančno situacijo v zdravstvu, ki predstavlja tveganje za še dodatno podaljšanje čakalnih dob in posledično tudi za poslabšanje zdravstvenega stanja obolelih. Ker odziva ni bilo, je vodstvo ZZZS minuli teden pisalo še resornemu ministru Tomažu Gantarju.
Sicer pa so na ministrstvu za zdravje v odgovoru za zdravstveni portal zagotovili, da v sklopu vlade – da bi lahko zagotovili finančno stabilnost zdravstvenega sistema – pospešeno iščejo rešitve s pripravo rebalansa državnega proračuna. V pripravi je tudi ažuriran seznam najbolj problematičnih, najdaljših čakalnih dob – na tej podlagi bodo pripravili aneks k splošnemu dogovoru in poskušali nastale razmere sanirati s celovitim angažmajem vsega razpoložljivega zdravstvenega kadra.
V resnici je situacija v zdravstvu taka, da bo nujno celovito, skrbno načrtovano ukrepanje, kajti nihče si ne želi še dodatnih kratkih stikov v dostopnosti do zdravstvenih storitev. Zato sva s sogovornikom v intervjuju izpostavila ključne izzive, pomembne zlasti z vidika zavarovancev, za katere bo treba pospešeno poiskati prave rešitve.
Spodaj so objavljene povezave na posamezne vsebinske sklope, na koncu članka pa je celotni video intervju z generalnim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem.
Epidemija novega koronavirusa je pustila zelo konkreten odtis v celotni družbi, seveda tudi in predvsem v zdravstvu. V tem kontekstu je danes aktualno vprašanje, kakšna bo prihodnost zdravstvenega sistema, kako vzdržen bo ta ostal. Zanima me, kakšno je trenutno stanje v zdravstveni blagajni. Kakšne so posledice zmanjšanega priliva prispevkov pa tudi novih, nepredvidenih stroškov, kako bodo to občutili zavarovanci oziroma bolniki?
- Epidemija je kar močno zarezala v slovenski zdravstveni sistem in tudi v celotno ekonomijo. Vlada je dokaj hitro sprejemala ukrepe – predvsem v smislu pomoči gospodarstvu in poskrbela za, denimo, razbremenitev obveznosti za bolniška nadomestila za prvih 30 dni. Več ...
- Ta virus je pustil precejšnje posledice predvsem pri bistveno zmanjšanih prilivih iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje – zdravstvena blagajna pa je v 96-odstotnem deležu odvisna od tega vira. Če govorimo o številkah: gre za 200.000.000 evrov manj prispevkov v tem letu. Več ...
- Zdravstvo se je po razglasitvi epidemije moralo odzivati drugače kot sicer – veliko stvari je bilo treba vzpostaviti na novo, veliko denarja je šlo za zaščitno opremo zdravstvenega osebja in pacientov. Nastali so stroški, ki jih v minulih letih ni bilo. Več ...
- Po 1. juniju naj bi bili stroški dodatne zaščitne opreme zajeti v cenah zdravstvenih storitev. Več ...
- Vlada se je v minulih letih dogovorila za boljše vrednotenje dela zdravstvenih delavcev, to je bilo opredeljeno v kolektivnih pogodbah, dodatnega denarja pa niso zagotovili. Več ...
- To se je spremenilo, ko je letos sodišče v nekaterih primerih priznalo tovrstne stroške kot obveznost ZZZS, kar pomeni, da bomo imeli zelo čvrste terjatve s strani izvajalcev zdravstvenih storitev. To pomeni (približno) dodatnih 43.000.000 evrov. Več ...
- S 1. julijem nastajajo nove obveznosti, ker zakon predvideva tako imenovano redno delovno uspešnost za izvajalce – to pomeni še dodatnih 12.000.000 evrov. Več ...
- Predvidevamo sicer, da bomo zaradi izpada nekaterih programov do izvajalcev imeli nekoliko manj obveznosti. Trenutno imamo na mizi oceno v višini 85.000.000 evrov. Več ...
- Ocenjujemo, da bomo na koncu leta imeli za 270.000.000 evrov premalo denarja – nekaj bo mogoče pokriti iz presežkov prejšnjih let oziroma iz obstoječih rezerv; ZZZS ima namreč privarčevanih 120.000.000 evrov, saj ni smel porabiti več, kot mu je dovoljeval odlok državnega zbora. Več ...
- ZZZS je tako resorno ministrstvo in ministrstvo za finance kot tudi vlado opozarjal na povečevanje razkoraka med prihodki in odhodki – in da bi bilo smiselno v sklopu tako imenovanih svežnjev korona-zakonodaje zagotoviti dodatna sredstva tudi za zdravstvo. Pa se to ni zgodilo – ne v prvem, drugem, tretjem, niti v četrtem svežnju. Več ...
- Peta možnost je, da bi nastali problem uredili v sklopu rebalansa državnega proračuna. Več ...
In kaj nastala situacija pomeni za tiste, ki jim je zdravstveni sistem namenjen – za zavarovance, za bolnike? Vemo, da so bile čakalne dobe že pred epidemijo dolge, na nekaterih področjih bistveno predolge, zdaj so se še podaljšale ... Kako bo v prihodnje?
- Pri čakalnih dobah se konča tudi zelo pomembno vprašanje: ali so pravice, storitve in zdravila, ki jih zagotavlja zakonodaja, tudi v resnici dostopne ali ne. Več ...
- Za letošnje leto smo vključili plačevanje oziroma dodatne finančne vire za neomejeno izvajanje operativnih posegov na hrbtenici, ramenu, ..., kar je precejšen dosežek. Ali se bodo zaradi tega skrajšale čakalne dobe, pa bo pokazal čas. Več ...
- Vpliv epidemije na čakalne dobe je, da so se od 14. marca do konca maja programi izvajali v okrnjenem obsegu. Več ...
- V prvih štirih mesecih smo beležili približno 90-odstotno realizacijo; deset odstotkov programa je izpadlo, vendar izvajalci želijo do konca leta ta primanjkljaj nadoknaditi. Več ...
- Ko moramo živeti z virusom, so postopki zdravljenja nekoliko zahtevnejši in časovno potratnejši. Tako smo v finančnih projekcijah ocenili, da bomo letos imeli za približno 84.000.000 evrov manj realiziranega programa. To, seveda, nedvomno vpliva tudi na podaljševanje čakalnih dob. Več ...
- V prvih štirih mesecih je odpadlo približno 22.000 posegov v bolnišnicah. Več ...
Po izkustvih pacientov, dolgoletnih, kroničnih bolnikov, s katerimi sem se pogovarjala, so se čakalne dobe za storitve, ki se jih morajo redno udeleževati in tako preverjati svoje zdravstveno stanje, močno podaljšale. Kako bodo pacienti občutili posledice epidemije? Verjetno to ne bo preprosta zgodba, posledice utegnejo biti vse prej kot zanemarljive ...
- Zdravstvo je zelo kompleksna družbena struktura ... Imamo storitve, ki so močno povezane z bolečino, s funkcijo telesa, z nadaljnjim potekom zdravljenja – in odložene storitve lahko, vsaj na nekaterih področjih, nedvomno pomenijo poslabšanje zdravstvenega stanja in tudi zahtevnejše zdravljenje v bodočnosti. Več ...
- V takih primerih je odlašanje lahko usodno za paciente in zelo drago za družbo, saj je kasneje nujnih več intervencij. Več ...
- Zdravniki posledic epidemije niso ocenili le negativno, kajti v tem času so v ambulanto prihajali predvsem pacienti, ki so zares potrebovali pomoč. Več ...
- Med epidemijo pacientov in zdravstvenega osebja nismo želeli obremenjevati z administrativnimi postopki. Več ...
- Osebno se mi je zdelo presenetljivo, da je bilo v času epidemije pomembno manj napotitev na nujne in na zelo hitre storitve, torej na storitve z visoko prioriteto – za približno 20 odstotkov manj kot sicer. Več ...
- Če so bile te nujne storitve odložene zaradi strahu pred zdravljenjem v občutljivejšem obdobju zaradi tveganja za okužbo, bi to lahko vplivalo na zdravje obolelega. Mislim, da bomo morali čez čas temeljito ovrednotiti posledice sprememb, ki so (bile) v obdobju epidemije kar dramatične. Več ...
- V prihodnje bomo morali živeti z večjimi tveganji glede okužbe in posledično ravnati drugače, imeti na operacijski mizi ali v (zobo)zdravstveni ambulanti obravnavati nekoliko manj pacientov, kot doslej – zagotoviti pa bo treba tudi več zmogljivosti. Več ...
Jasno je, da se celovitim spremembam v zdravstvu ne bo mogoče izogniti, pri čemer se človeku poraja spomin na ne tako davno preteklost, ko so se vrstili poskusi uvedbe reforme na področju zdravstva, pa do tega ni in ni prišlo. Je verjetno, da se bo, glede na nastalo situacijo, to zgodilo zdaj?
- Če se ne motim, je naš nekdanji predsednik Janez Drnovšek nekoč izrazil misel, ki drži tudi danes: »Vsaka kriza je tudi priložnost.« In če bomo želeli delati v pogojih, v katerih nas obkrožajo takšni agresivni virusi, bomo morali delati drugače – če bomo želeli zagotavljati podobno raven kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva. Več ...
- To je neke vrste prisila, da spremenimo postopke, da zagotovimo tudi nekaj več finančnih in kadrovskih virov za zdravstvo, da vlagamo nekoliko več tudi v posodabljanje zmogljivosti in v uvajanje novih tehnologij, tudi takšnih, ki omogočajo zdravljenje na daljavo. Več ...
- Ko pridejo zadeve v mlin političnih odločitev, pa je izid nepredvidljiv; če smo nekaj prisiljeni narediti, bomo do konsenza verjetno prišli nekoliko hitreje. Več ...
- Da ne govorim o zakonu o dolgotrajni oskrbi ... Pokazalo se je, da imamo v domovih za starejše zdravstveno oskrbo še komaj, komaj, komaj zagotovljeno, z minimalnimi normativi, kar se tiče zaposlenih. Več ...
Marsikaj od tega se je potrdilo oziroma še toliko bolj kot prej izpostavilo med prvim valom epidemije, zato lahko le upamo, da se bodo razmere pospešeno spremenile – navsezadnje so poslanci zdaj vendarle sprejeli rešitev, s katero domovom za starejše namenjajo 30 milijonov evrov za dodatni kader – seveda pa bo treba udejanjiti tudi druge spremembe, ki spadajo zraven.
- Na nek način pozdravljam dodatni finančni vložek v domove za ostarele, se mi pa kot plačniku zdravstvenih storitev pojavlja vprašanje, ali bodo ti vložki zadostni, če bodo zajeli le dve leti, kot predvideva zakon. Odgovor je, seveda, negativen – za izboljšanje kadrovskih normativov so nujni stalni viri. Več ...
Gre le za prehodno injekcijo ...
- Gre za prehodno injekcijo, tako je. Ne gre pa le za zagotovitev finančnih virov, ampak tudi zagotovitev osebja ter pogojev za delo tega osebja. Vemo, da imamo v Sloveniji krizo pri zdravnikih, ki jih je malo ... Tudi pri medicinskih sestrah se kaže izrazit primanjkljaj. Več ...
- Treba bo narediti še kaj drugega, kot pa samo zagotoviti dodaten denar za več ljudi, kajti če jih bomo imeli več v domovih, jih bomo jutri lahko imeli premalo v bolnišnicah ali še kje drugje. Več ...
- Samo »kraja« kadrov na enem področju za krpanje ran na drugem nam ne bo veliko pomagala. Več ...
Glede na to, da vemo, kakšna je tudi iztrošenost poslopij, naprav v zdravstvu, je jasno, da je situacijo v zdravstvu treba reševati celovito.
- Tukaj nas v resnici bremenijo stališča družbe v minulih letih, ko zdravstvu preprosto nismo namenjali zadostne količine finančnih virov, zato smo bili prisiljeni varčevati. Več ...
- Država je od nas zahtevala, da ne smemo poslovati z izgubo, zato smo morali zniževati cene zdravstvenih storitev. Zdravstvo se je moralo organizirati v okviru omejenih sredstev – ni bilo naložb v razvoj, v obnavljanje opreme, država je zanemarila vlaganje v gradnjo novih zmogljivosti. Več ...
- Slovenske bolnišnice so večinoma zelo stare, zgrajene so bile v času, ko je bila zdravstvena tehnologija precej drugačna. Več ...
- Skrb vzbujajoča je številka, da je več kot 80 odstotkov opreme amortizirane – če imamo opremo, ki se pogosto kvari, to lahko zmanjšuje učinkovitost zdravstva. Več ...
- Ni nujno, da bomo naslednji val epidemije preživeli tako uspešno, kot smo prvega. Več ...
Fotografije: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
