Po presejalnih programih Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja in danke) sta v Sloveniji v pripravi še dva programa. S presejanjem za raka prostate in za raka pljuč bo, kot napoveduje stroka, mogoče rešiti življenja mnogih, ki pred udeležbo v presejalnem programu ne bodo niti slutili, da so zboleli bodisi za rakom prostate bodisi za pljučnim rakom. Pri raku pljuč naj bi bila v pomoč uporaba preiskave CT oziroma računalniške tomografije z nizkim odmerkom; tak pristop bo, kot poudarja doc. dr. Martina Vrankar, vodja strokovne skupine Državnega programa za obvladovanje raka (DPOR) za pljučnega raka, pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč, vključno z zdajšnjimi in nekdanjimi verižnimi kadilci, pripomogel k izjemnemu napredku na področju zdravljenja v tej veji medicine – s pristopom in vpogledom, »ki ga je mogoče doseči edino z organiziranim populacijskim presejanjem«.
Z doc. dr. Martino Vrankar, ki kot zdravnica dela v sklopu Onkološkega inštituta Ljubljana, sva se o pomenu organiziranega presejanja pljučnega raka podrobneje pogovorili tudi v video pogovoru.
»Vsako peto smrt zaradi raka povzroči rak pljuč – presejanje raka pljuč pa bo pripomoglo k odkrivanju bolezni v zgodnji fazi, ko pljučnega raka lahko zdravimo zelo učinkovito in so možnosti za ozdravitev res velike«
Rak pljuč res predstavlja veliko javno-zdravstveno breme. Po umrljivosti je na prvem mestu tako v Sloveniji kot v svetu – in ta podatek velja tako za moške kot za ženske. Vsako peto smrt zaradi raka povzroči rak pljuč.
Težava je, ker je zaradi lastnosti bolezni oziroma njene biologije rak pljuč v polovici primerov ugotovljen oziroma diagnosticiran šele, ko je že v napredovalem, metastatskem stadiju – torej takrat, ko kljub sodobnim načinom zdravljenja ni več ozdravljiv.
Pljučnega raka lahko pozdravimo v zgodnjem stadiju, toda bolnikov, ki jim bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, je le približno 20 odstotkov. In prav zato si veliko obetamo od presejanja pljučnega raka, kajti v sklopu presejalnih programov se odkriva raka – v konkretnem primeru raka pljuč – v zgodnji fazi razvoja.
Raziskave so pokazale, da presejanje pljučnega raka zmanjša umrljivost zaradi te bolezni za 20 odstotkov, kar je pri raku pljuč zelo obetavna številka. Pričakujemo, da se bo delež rakov, odkritih v zgodnji fazi razvoja, zvišal – tako, kot so to opažali v tovrstnih raziskavah v Angliji, kjer je delež rakov pljuč, odkritih v zgodnjem stadiju, presegel 60 odstotkov. V tem smislu lahko računamo tudi na pomembno izboljšanje preživetja bolnikov z rakom pljuč, kjer trenutno 5-letno preživetje pri moških ni večje od 20 odstotkov, medtem ko pri ženskah znaša 26 odstotkov.
Pljučnega raka lahko pozdravimo v zgodnjem stadiju, toda bolnikov, ki jim bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, je le približno 20 odstotkov. Zato si veliko obetamo od presejanja pljučnega raka. V Angliji je v tovrstnih raziskavah delež rakov pljuč, odkritih v zgodnjem stadiju, presegel 60 odstotkov.
Seveda, izzivov je pri vzpostavitvi programa presejanja pljuč veliko, natančnejših priporočil o tem, kako ta program uvesti in kako ga izvajati v praksi, pa ni. Po obstoječih priporočilih naj bi države začele z razmislekom in pilotnimi raziskavami na tem področju, nimamo pa recepta, na kakšen način to presejanje uvesti.
Presejanje se je pokazalo kot koristno za tiste, pri katerih je prisotno visoko tveganje za pljučnega raka – pri kadilcih. Vemo namreč, da je kajenje vzročni dejavnik za raka pljuč pri 80 do 90 odstotkih bolnikov. Je pa eden izmed največjih izzivov pri umeščanju tega presejalnega programa v prakso iskanje rešitve, kako določiti ciljno populacijo, saj je treba identificirati kadilce – tiste, ki še vedno kadijo ali ki so v preteklosti intenzivno kadili določeno število let, nakar jih je treba na ustrezen način povabiti k sodelovanju v programu. Iz podatkov, pridobljenih z raziskavami v drugih državah, vemo, da je odzivnost kadilcev v programu presejanja pljučnega raka nižja, kot v ostalih presejalnih programih.
Izzivov je veliko, med drugim to velja tudi za priporočilo, da se v program za presejanje pljučnega raka vključi programe za opuščanje kajenja. Na to opozarjajo številni strokovnjaki, raziskovalci in, seveda, tudi zdravstvena politika.
Odgovore na številne izzive bo treba poiskati s pomočjo pilotne raziskave, ki jo načrtujemo, pri čemer bo nujen konsenz strokovne skupine, javnosti oziroma civilne družbe – zato, da bo tak presejalni program lahko uspešno zaživel. Predvsem pa bomo v pilotni raziskavi preizkusili učinkovitost tega, kar si bomo v strokovni skupini zastavili kot slovenski presejalni programa za raka pljuč.
Eden izmed največjih izzivov pri umeščanju tega presejalnega programa v prakso je iskanje rešitve, kako določiti ciljno populacijo, saj je treba identificirati kadilce – tiste, ki še vedno kadijo ali ki so v preteklosti intenzivno kadili določeno število let, nakar jih je treba na ustrezen način povabiti k sodelovanju v programu.
Presejanje pljučnega raka rešuje življenja. Dobesedno. Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je še vedno slabo, nizko, zgolj 26-odstotno, a tako je v precejšnji meri zato, ker bolezen odkrijemo v napredovalem metastatskem stadiju. V zgodnjih stadijih, ki bi jih odkrili s pomočjo presejanja, pa lahko pljučnega raka zdravimo zelo učinkovito, možnosti za ozdravitev so res velike. Zato naj ponovim: presejanje raka pljuč rešuje življenja!
Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je še vedno zgolj 26-odstotno, a tako je v precejšnji meri zato, ker bolezen odkrijemo v napredovalem metastatskem stadiju. V zgodnjih stadijih, ki bi jih odkrili s pomočjo presejanja, pa lahko pljučnega raka zdravimo zelo učinkovito, možnosti za ozdravitev so res velike. Zato naj ponovim: presejanje raka pljuč rešuje življenja!
Portret Martine Vrankar in video pogovor: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
