Alenka Kolar je med drugim ugotovila, da je 500 vrst zdravstvenih storitev od skupno 1586 povsem neaktualnih, kajti na te storitve ne čaka nihče, za te storitve ni napisana niti ena napotnica, medtem ko, denimo, na »ostalo« danes čaka kar 5000 pacientov. Razlogov za nastajanje napačne, izkrivljene statistike, ki predstavlja odraz splošnega stanja v našem zdravstvu, je veliko. Zdravstveni svet je že začrtal uvodne prijeme za rešitev vsaj tega problema, ki se ga nameravajo v sodelovanju z vodstvi razširjenih strokovnih kolegijev lotiti v kratkem.

Prof. dr. Mirta Koželj se namerava skupaj z Alenko Kolar sestati s predsedniki razširjenih strokovnih kolegijev (RSK) tistih strok, pri katerih na določene preiskave (šifre) pacientov ne naročajo več. Skupaj naj bi pregledali šifrant vrst zdravstvenih storitev, saj je posodobitev več kot nujna. Vzporedno pa se bo zdravstveni svet dotaknil še enega problema, ki prav tako zahteva podroben vpogled: nekateri od razširjenih strokovnih kolegijev, najvišjih strokovnih organov za določeno področje medicine, namreč sploh ne delujejo, že dolgo. In to je, milo rečeno, nenavadno, saj je ena njihovih glavnih nalog oblikovanje strokovnih doktrin, ki glede na pospešen razvoj in napredek sodobne medicine niso in ne morejo biti stalnica.

Angažiranje urada za kakovost?

Kar se tiče šifranta, je prof. dr. Alojz Ihan ocenil, da bi bil urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki ga kot vršilec dolžnosti vodi Aleš Šabeder, pravi naslov za ureditev nastale zmede. Opozoril je tudi, da se pri nas vrednotenje učinkovitosti tistih zdravstvenih programov, ki jih zdravstveni svet predlaga v potrditev in za katere je posledično zagotovljeno financiranje, sploh ne odvija. »Ko enkrat prideš 'noter', ostaneš 'notri', kajti evalviranje potrjenih programov se ne odvija, kar je katastrofa. Tudi to bi bilo treba urediti v sklopu urada za kakovost.«

Aleš Šabeder, ki se je članom zdravstvenega sveta pridružil na prvi seji, je ob tem spomnil, da je sektor, ki ga vzpostavljajo, kadrovsko preveč podhranjen, da bi lahko prevzel to nalogo, smiselno pa bi bilo, če bi skrbel za usklajevanje. Nenazadnje je tudi pri vrstah zdravstvenih storitev tako, da se nove dodajajo, stare pa ostajajo v šifrantu – in člani zdravstvenega sveta so si edini, da je sezname treba urediti, jih prečistiti ter določiti skrbnika, ki bo tudi v prihodnje ažurno preprečeval kratke stike na tem področju. 

Kmalu izbor novih programov za umestitev v splošni dogovor za leto 2023

Predsednica zdravstvenega sveta, ki je za svojega namestnika predlagala dobrega poznavalca ustroja slovenskega zdravstvenega sistema, kirurga dr. Erika Breclja – imenovanje dr. Breclja so člani sveta na prvi seji soglasno podprli –, pa je pozornost članov sveta usmerila tudi v vloge za nove zdravstvene programe. Te najprej po strokovno-stroškovni plati pretrese in ovrednoti zdravstveni svet, nato pa jih predlaga resornemu ministru v potrditev in vključitev v splošni dogovor, s čimer je zagotovljeno njihovo financiranje in izvajanje. 

Kar nekaj tovrstnih vlog, ki čakajo na potrditev, je obravnaval že svet v prejšnji sestavi; zdajšnji člani jih bodo na septembrski seji glede na ovrednotenje uvrstili na seznam, na podlagi katerega bo kasneje sprejeta odločitev za uvrstitev v splošni dogovor za leto 2023. Zdravstveni svet pa je že prejel tudi nekaj novih vlog, med katerimi je, denimo, predlog za pospešeno iskanje rešitev za nedopustno dolge čakalne dobe na preiskavo s PET CT za bolnike z rakom pljuč, ki jo je na zdravstveni svet naslovila Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.