Bodo danes začrtani ukrepi pripomogli k ohranitvi stabilnosti zdravstvenega sistema? Z načrtovano intervencijo naj bi pospešeno sanirali dolge čakalne vrste (te se trenutno še vedno podaljšujejo iz meseca v mesec), zagotovili boljšo dostopnost do osebnega zdravnika, ginekologa, zobozdravnika in pediatra na primarni ravni zdravstvenega varstva, sanirali poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. Višek denarja na računih zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje – tam se je v zadnjih dveh letih nabralo za 74 milijonov evrov neporabljenih sredstev – pa bodo letos in v letu 2023 namenili za opravljene zdravstvene storitve.
Seveda pa problemi, ki jih ni malo, že dolgo ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema – in v vseh teh letih in desetletjih so se vedno znova vrstili posamični ukrepi, ki naj bi pripomogli k izboljšanju razmer za delo v zdravstvu. To naj bi posledično postalo bolj ažurno, kakovostno in varno, prvenstveno pa naj bi ukrepi prinesli dobrobit pacientom, ki izgubljenega zdravja ne morejo najti v čakalnih vrstah.
Višek denarja na računih zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje – tam se je v zadnjih dveh letih nabralo za 74 milijonov evrov neporabljenih sredstev – pa bodo letos in v letu 2023 namenili za opravljene zdravstvene storitve.
Med skrb vzbujajočimi težavami, katerih pojavnost se je povečala zaradi neustrezno delujočega sistema v času pandemije COVID-19, sta izpostavljena dva sklopa zdravstvenih težav in motenj ter obolenj: poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva in 30-odstotni upad na novo diagnosticiranih onkoloških obolenj.
Nevzdržen je tudi podatek, po katerem se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici tega leta zmanjšala za kar 33,6 odstotka. V tem kontekstu na resornem ministrstvu napovedujejo aktivno jesen; že septembra naj bi se, kot zagotavlja minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, začeli odvijati pogovori in pogajanja za ureditev nesorazmerij ter za odpravo težav, s katerimi se spopadajo mladi zdravniki. Vlada namerava »v največji možni meri prisluhniti sindikatu Fides in zdravnikom, kajti več kot 2500 zdravnikov je 'zaklenjenih' v 57. plačnem razredu . Poskušali se bomo čim bolj približati stavkovnim zahtevam ter zadevo umiriti oziroma zapreti, kasneje pa se bo to urejalo tudi na sistemski ravni, s spremembo sistema plač javnih uslužbencev.«
Dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni se je v prvi polovici tega leta zmanjšala za kar 33,6 odstotka.
Sicer pa v oči bodejo rdeče številke, ki so zaznamovale poslovanje v kar 30 javnih zdravstvenih zavodih. Čeprav takšno stanje v zdravstveni sferi ni nič novega, pa trenutno skupni minus oziroma presežek odhodkov nad prihodki znaša že skoraj 50 milijonov evrov. Včeraj je na račun slabih poslovnih izkazov nezaupnico dobil generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič, ki se na tovrstno sporočilo resornega ministra in pobudo k odstopu, izrečeno v sklopu novinarske konference, javno še ni odzval.
Rdeče številke so zaznamovale poslovanje v kar 30 javnih zdravstvenih zavodih; trenutno skupni minus znaša že skoraj 50 milijonov evrov.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
